Jedro

Po mnenju pritožbenega sodišča je zato pri odgovoru na vprašanje, ali ima zaznamba pri osnovnem vložku učinke tudi pri podvložkih, potrebno poleg zemljiškoknjižnih pravil upoštevati tudi določbi prvega odstavka 105. in 112. člena SPZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zavrnitvi vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje (zemljiškoknjižna sodnica) zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep, ki ga je izdala vodja zemljiške knjige dne 9. 2. 2010 pod Dn. št. 1 in s katerim je pri parcelah št. 520 in 3295, obe k.o. P., last S. M., dovolila vknjižbo hipoteke in zaznambo prepovedi neposredne izvršljivosti notarskega zapisa v korist predlagatelja (kot upnika), predlog za zaznambo skupne hipoteke in zaznambo prepovedi neposredne izvršljivosti notarskega zapisa pa je zavrnila pri podvložkih št. 4354/1, 4354/2, 4354/4, 4354/6, 4354/7 in 4354/9, vse k.o. P. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje odločitev utemeljilo z ugotovitvijo, da vpis po stanju zemljiške knjige ni dovoljen, saj je stavba, na naslovu L. na parceli št. 1627/3, vpisana v vl. št. 4354 (v sklepu očitno pomotoma 2631) k.o. P., razdeljena v etažne lastnine, vpisane v podvložke št. 4354/1 do /9, iz bremenskega lista C pa izhaja zaznamba prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki se po odločbi pristojnega inšpektorata z dne 12. 9. 2007 nanaša na celoten objekt z vsemi sestavnimi deli, čeprav v podvložkih ni posebej prenesen vpis zaznambe prepovedi.

Zoper sklep se pritožuje predlagatelj. Ne soglaša z odločitvijo sodišča, saj meni, da bi morala biti prepoved zaznamovana pri vsakem posameznem delu, ki je kot tak vpisan v zemljiški knjigi. Vsi vpisi, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, se morajo vpisati pri nepremičnini, ki je predmet samostojnega pravnega prometa, kar velja tudi za zaznambe črnih gradenj na podlagi odločb RS, Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor. Že v ugovoru je navedla, da je v skladu z določili Stvarnopravnega zakonika in Zakona o zemljiški knjigi predmet v pravnem prometu vedno le posamezen del stavbe, ki je kot tak vpisan v zemljiško knjigo. V skladu z 13. členom ZZK-1 se v zemljiško knjigo vpisujejo vse stvarne in obligacijske pravice na nepremičninah, in sicer z identifikacijskim znakom (12. člen ZZK-1), t.j. identifikacijskim znakom stavbe in njenega posameznega dela, kot je vpisana v katastru stavb (3. člen ZZK-1). Pri nepremičninah, na katerih je sodišče zavrnilo vpis hipoteke, ni vpisana nobena prepoved, ki bi preprečevala vknjižbo predlagane hipoteke, zato ni bilo razloga za zavrnitev predlaganega vpisa, kot tudi ne za zavrnitev ugovora in naj sodišče ravna v skladu z določbami 161. člena ZZK-1. Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je iz C2 lista parcele št. 1627/3 k.o. P., na katero se predlagani vpisi nanašajo, razvidna zaznamovana prepoved iz 158. člena ZGO-1 z vsebino, kot jo je v izpodbijanem sklepu povzelo sodišče prve stopnje. Ni sporno, da gre za zaznambo pri osnovnem vložku, ki v tehničnem smislu pri podvložkih ni vpisana. Po mnenju pritožbenega sodišča je zato pri odgovoru na vprašanje, ali ima zaznamba pri osnovnem vložku učinke tudi pri podvložkih, potrebno poleg zemljiškoknjižnih pravil upoštevati tudi določbi prvega odstavka 105. in 112. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Po prvem citiranem določilu SPZ je etažna lastnina lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov. Med skupne dele v solastnini vedno spada tudi zemljišče. Po drugem citiranem določilu SPZ pa je etažna lastnina lahko predmet razpolaganja le kot celota, posebno razpolaganje samo s posameznim delom ali samo s solastniškim deležem na skupnih delih torej ni mogoče. .Res se posamezni deli po 2. točki drugega odstavka 11. člena ZZK-1 štejejo za samostojne nepremičnine v smislu ZZK-1, a pride ob povedanem v ospredje načelo, da je osnovni vložek nadrejen podvložkom (vpis, ki velja za osnovni vložek, velja tudi za podvložke), kar velja tudi za obravnavan primer in je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Pritožbeno sodišče je zato moralo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovoliti izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zavrnitvi vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).