Jedro

V konkretnem primeru ni sporno, da sta tožnika obzidala notranje nosilne stene, zgradila novo armiranobetonsko ploščo in novo streho, s čimer sta posegla v dotedanjo konstrukcijo in jo nadomestila z novo. Ker sta torej posegla v ključne konstrukcijske elemente, s katerimi se zagotavlja mehanska odpornost in stabilnost objekta, novi elementi pa so tudi iz drugih gradbenih proizvodov, se sodišče strinja s toženko, da gre za nov objekt. Neutemeljen je ugovor tožnikov, da "vzpostavitev prejšnjega stanja", ki je odrejena z izpodbijano odločbo, pomeni vzpostavitev preperelih lesenih sten in azbestne strehe. Če je bilo zadnje zakonito stanje zemljišča, ki ga je smiselno mogoče vzpostaviti, stanje brez objekta, sta tožnika dolžna vzpostaviti to stanje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. S 1. točko izreka drugostopenjske odločbe je toženka odpravila odločbo gradbene inšpektorice št. 06122-1613/2014-52 z dne 26. 11. 2015, ki je bila izdana kot nadomestna odločba izpodbijane prvostopenjske odločbe. Z 2. točko izreka drugostopenjske odločbe pa je toženka nadomestila 1., 2. in 3. točko prvostopenjske odločbe tako, da je tožnikoma kot inšpekcijskima zavezancema naložila, da morata takoj po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo dvoetažnega prizidka k stanovanjski hiši, z lastnim vhodom, kritega s simetrično dvokapno streho s strešnim oknom, maksimalnih tlorisnih dimenzij 8,50 m x 4,20 m, v posameznem delu stavbe št. 2, v stavbi št. 295, parc. št. 114 k. o. ... (1. točka), da navedeni objekt v roku 12 mesecev odstranita in vzpostavita prejšnje stanje (2. točka), sicer se bo začel postopek izvršbe, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka). V 4. točki izreka prvostopenjske odločbe so bile izrečene prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), navedeno pa je bilo še, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep ter da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. in 6. točka izreka). S 3. točko izreka drugostopenjske odločbe je toženka zavrnila zahtevo za povrnitev stroškov pritožbe.

2. Iz obrazložitve izpodbijanih odločb izhaja, da je gradbeni inšpektor na ogledu 11. 7. 2011 ugotovil, da je bila nosilna konstrukcija obstoječe lesene barake odstranjena, na novo pozidan objekt pa je zgrajen znotraj barake. V zvezi s tem, sta tožnika na zaslišanju 13. 7. 2011 povedala, da gradbenega dovoljenja nista pridobila, ker menita, da gre za vzdrževalna dela. Drugostopenjski organ je ta ugovor zavrnil s pojasnilom, da sta tožnika na novo zgradila konstrukcijske elemente objekta, to so obodni nosilni zidovi, talna plošča in streha, zato gre za nov objekt, za katerega bi morala pridobiti gradbeno dovoljenje.

3. Tožnika se z odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da je drugostopenjski organ kršil pravila postopka, ker je odpravil nadomestno odločbo z dne 26. 11. 2015, saj bi moral zgolj odpraviti odločbo z dne 5. 3. 2015. Pri odločanju je sicer upošteval vse pritožbene navedbe, vendar jih je zavrnil kot neutemeljene. Navajata še, da ustavitev gradnje ni mogoča, ker je bil objekt rekonstruiran že leta 2011 in vpisan v zemljiško knjigo. Pojasnjujeta, da sta morala zaradi rušitve stropa in zidov prostor rešiti z zidanjem, novo armiranobetonsko ploščo in novo strešno kritino, za kar sta na upravni enoti dobila ustno zagotovilo, da zaradi tlorisne izmere gradbenega dovoljenja ne potrebujeta. Ne strinjata se, da ne gre zgolj za vzdrževalna dela, saj nista posegla v konstrukcijo objekta na način, ki bi izključeval vzdrževalna dela, čeprav sta odstranila prepereli leseni del prizidka in azbestno streho. Ker sta leseni del, ki ni bil preperel, z notranje strani obzidala s siporeks zidaki, se prizidek niti vizualno ni v celoti spremenil. Izvedba strešnega okna pa po njunem mnenju ne more pomeniti takšnega posega, ki bi potreboval gradbeno dovoljenje, saj sosedje posegu niso nasprotovali. Opozarjata, da je določitev vzpostavitve v prejšnje stanje v nasprotju z 72. členom Ustave RS, saj tožnikoma nalaga vzpostavitev preperelih lesenih sten in azbestne strehe. Sodišču predlagata, naj izpodbijani odločbi razveljavi in odpravi. Hkrati uveljavljata povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali so izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa v primeru nelegalne gradnje.

7. Prvi odstavek 3. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) določa, da se gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. V točki 12.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 pa je določeno, da nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja.

8. Po presoji sodišča je pravilen zaključek upravnih organov, da je objekt, ki je predmet inšpekcijske odločbe, nelegalna gradnja. Ne drži namreč, da izvedena dela predstavljajo vzdrževanje objekta, kot to navajata tožnika, saj je po 10. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 vzdrževanje objekta izvedba del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist. V skladu s 10.1. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1 redno vzdrževanje pomeni izvedbo investicijsko vzdrževalnih del, popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta, ne spreminja njegova namembnost in ne zmanjšuje ravni izpolnjevanja bistvenih zahtev. V konkretnem primeru ni sporno, da sta tožnika obzidala notranje nosilne stene, zgradila novo armiranobetonsko ploščo in novo streho, s čimer sta posegla v dotedanjo konstrukcijo in jo nadomestila z novo. Ker sta torej posegla v ključne konstrukcijske elemente, s katerimi se zagotavlja mehanska odpornost in stabilnost objekta, novi elementi pa so tudi iz drugih gradbenih proizvodov, se sodišče strinja s toženko, da gre za nov objekt. Za presojo, da to ne pomeni investicijskih vzdrževalnih del, okoliščina, da je bila obstoječa konstrukcija nadomeščena s konstrukcijo istih gabaritov, ni pomembna. Iz enakega razloga ne gre za vzdrževalna dela iz priloge 3 Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljevanju Uredba), po kateri se tudi tam našteta dela lahko izvajajo le brez posegov v konstrukcijo objekta (glej opombo priloge 3).

9. V zvezi z ugovorom tožnikov, da sta na upravni enoti dobila ustno zagotovilo, da zaradi tlorisne izmere gradbenega dovoljenja ne potrebujeta, sodišče pripominja, da je v skladu z 2. točko priloge 2 Uredbe enostavni objekt majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (v pritlični in enoetažni izvedbi, ki ni namenjena prebivanju) s površino do vključno 20 m2. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, veljavna v letu 2011, ko naj bi tožnika po lastnih navedbah izvedla sporna dela, pa je med enostavne objekte uvrščala zgolj enoetažni pritlični objekt s tlorisno površino do 4 m2 in višino najvišje točke največ 2 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom (f. točka 13. člena). Glede na navedeno zaradi dimenzij obravnavani objekt, ki poleg tega tudi ni enoetažen, ni enostaven objekt. 10. Upravni organ prve stopnje je izpodbijano odločbo tako pravilno izdal na podlagi 152. člena ZGO-1, ki določa, da v primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Neutemeljen je ugovor tožnikov, da "vzpostavitev prejšnjega stanja", ki je odrejena z izpodbijano odločbo, pomeni vzpostavitev preperelih lesenih sten in azbestne strehe. Če je bilo zadnje zakonito stanje zemljišča, ki ga je smiselno mogoče vzpostaviti, stanje brez objekta, sta tožnika dolžna vzpostaviti to stanje.

11. Tudi izrek izpodbijane odločbe o ustavitvi nadaljnje gradnje je v skladu s 152. členom ZGO-1. Inšpekcijski ukrepi po tej določbi namreč niso različni glede na to, ali se nelegalna gradnja še izvaja ali pa je objekt že zgrajen. Poleg tega odrejena ustavitev gradnje ne pomeni le ustavitve nedokončane gradnje, ampak tudi prepoved morebitnih nadaljnjih posegov na spornem objektu. Zato v konkretnem primeru dejstvo, da se gradbena dela na objektu ne izvajajo več, ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe.

12. Neutemeljen je tudi očitek drugostopenjskemu organu o kršitvi pravil postopka, ker je odpravil nadomestno odločbo, namesto izpodbijane odločbe. Ker se obe odločbi nanašata na isti objekt, hkrati ne moreta obstajati. Zato je drugostopenjski organ ravnal pravilno, ko je odpravil nadomestno, tj. kasnejšo odločbo, saj je ugotovil, da je bila o isti stvari, že izdana odločba. Tožnika pa niti ne pojasnita, zakaj naj bi bila odprava nadomestne odločbe, zoper katero sta tudi vložila pritožbo, v njuno škodo in kako naj bi to vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Ravno nasprotno navajata, da je drugostopenjski organ odgovoril na vse njune pritožbene navedbe v celotnem postopku.

13. Iz navedeni razlogov je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Ker izpodbijana odločitev temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijanih odločb (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), je sodišče odločilo brez glavne obravnave. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.