Jedro

Kadar sodišče prve stopnje prekorači tožbeni zahtevek, lahko sodišče druge stopnje samo izreče novo sodbo brez prekoračitve.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se odločba sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek 224.000,00 (309.082,00 - 85.082,00) SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.1.2000 do plačila, v roku 8 dni, da ne bo izvršbe".

2. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbe v znesku 22.861,00 SIT, v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.

3. Tožeča stranka sama trpi stroške pritožbenega odgovora.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdani sklep o izvršbi razveljavilo v 1. in 3. točki njegovega izreka (1. točka izreka prvostopne odločbe). Nato pa je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 309.082,00 (224.000,00 + 85.082,00) SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.1.2000 do plačila (2. točka izreka prvostopne odločbe), medtem ko je višji tožbeni zahtevek zavrnilo (3. točka izreka prvostopne odločbe). Pri tem je sklenilo, da vsaka stranka trpi svoje pravdne stroške (4. točka izreka prvostopne odločbe).

Tožena stranka se je pritožila proti 2. točki izreka prvostopne odločbe, in sicer zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka (tj. glede prisojenega zneska 85.082,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.1.2000 do plačila). Predlagala je spremembo izpodbijanega dela prvostopne odločbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku le za 224.000,00 SIT. Pri tem je priglasila stroške pritožbe.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila (po pooblaščenem odvetniku). Kot neutemeljene je prerekala pritožbene navedbe in predlagala potrditev izpodbijanega dela prvostopne odločbe. Pri tem je priglasila stroške pritožbenega odgovora.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je tožeči stranki od vtoževanih 461.440,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.2.1996 do plačila prisodilo 224.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.1.2000 do plačila (gl. 2. točko izreka izpodbijane odločbe), medtem ko je njen tožbeni zahtevek zavrnilo za 237.440,00 (224.000,00 + 13.440,00) SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.2.1996 do plačila in za zakonite zamudne obresti od 224.000,00 SIT od 18.2.1996 do 5.1.2000 (gl. 3. točko izreka izpodbijane odločbe).

Na ta način je sodišče prve stopnje odločilo o celotnem tožbenem zahtevku. Vendar pa je kljub temu (iz nekih razlogov "pravičnosti") tožeči stranki mimo postavljenega tožbenega zahtevka prisodilo "revalorizacijo" zneska 224.000,00 SIT, za katerega je sicer tožbenemu zahtevku ugodilo, in to za čas od 18.2.1996 do 6.1.2000 v znesku spornih 85.082,00 (309.082,00 - 224.000,00) SIT.

S tem je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek, na kar je tožena stranka v skladu s 3. odstavkom 350. člena (v zvezi s 1. odstavkom 2. člena in 1. odstavkom 498. člena) novega Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99) opozorila v pritožbi. Tožeča stranka namreč prisojene revalorizacije ni vtoževala; revalorizacija v znesku 85.082,00 SIT pa očitno tudi ne predstavlja sicer vtoževanih (zakonitih) zamudnih obresti od 224.000,00 SIT od 18.2.1996 do 6.1.2000, saj iz razlogov izpodbijane odločbe izrečno in nedvoumno izhaja, da gredo tožeči stranki (po oceni prvostopnega sodišča) zamudne obresti "le od dneva izdaje sodne odločbe" (tj. od dne 6.1.2000).

Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 357. člena ZPP/99 pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani del prvostopne odločbe (sodbe) spremenilo tako, da je samo izreklo novo sodbo brez prekoračitve.

Tako je tožeči stranki prisodilo "le" vtoževanih 224.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.1.2000 do plačila (1. točka izreka drugostopne sodbe).

Glede na navedeno sodišče druge stopnje niti ni odgovarjalo na ostale pritožbene navedbe.

Zaradi spremembe izpodbijanega dela prvostopne sodbe in izreka nove sodbe brez prekoračitve se ni spremenil uspeh pravdnih strank v sporu (48,50% : 51,50%), ki ga je sodišče prve stopnje upoštevalo kot kriterij pri odmeri pravdnih stroškov. Zato sodišče druge stopnje ob spremembi izpodbijane sodbe ni ponovno odmerjalo stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje (2. odstavek 165. člena v zvezi z 2. odstavkom 154. člena ZPP/99).

Zato pa je sodišče druge stopnje toženi stranki na podlagi 2. odstavka 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP/99 priznalo 22.861,00 SIT pritožbenih stroškov (2. točka izreka drugostopne sodbe), ki jih je odmerilo od zneska 85.082,00 SIT, s katerim je tožena stranka s pritožbo uspela.

Tako je sodišče druge stopnje toženi stranki na podlagi 2. odstavka 155. člena ZPP/99 v zvezi z 2. odstavkom 151. člena ZPP/99 in 1. odstavkom 16. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (ZDP) priznalo 250 točk po tarifni št. 16/1 Odvetniške tarife (OT) za sestavo pritožbe in 10 točk (od sicer priglašenih 20 točk) po tarifni št. 33/4 OT za obvestilo stranki, skupno 260 točk oz. 22.724,00 SIT (kot vrednost točke je namreč upoštevalo 87,40 SIT). Ni pa ji priznalo 50 točk, priglašenih za posvet s stranko, saj pri teh stroških ne gre za samostojne stroške; vsebovani so namreč v stroških sestave pritožbe.

Priznalo pa ji je tudi 137,00 SIT poštnih stroškov (po 2. odstavku 15. člena OT).

Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, je sodišče druge stopnje na podlagi 2. odstavka 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP/99 sklenilo, da tožeča stranka sama trpi stroške odgovora na pritožbo (3. točka izreka drugostopne sodbe).