Jedro

V obravnavani zadevi je nesporno, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP prav za vložitev upravnega spora zaradi dodelitve BPP, natančneje za vložitev tožbe zoper sklep, s katerim je organ za BPP zavrgel njegov predlog za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev zahtevka za odlog izvršbe. Glede na to sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke, da v konkretni zadevi peta alineja 8. člena ZBPP dodelitev BPP tožniku ne omogoča.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožnik nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je Upravno sodišče RS (v nadaljevanju toženka) zavrnilo prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 508/2024 z dne 18. 4. 2024.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil vlogo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper navedeni sklep Okrožnega sodišča v Celju. Z navedenim sklepom je sodišče zavrglo tožnikov predlog za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev zahtevka za odlog izvršbe na podlagi sklepa sodišča št. In 229/2010 z dne 29. 2. 2024, saj je prosilec postavil v postopku Bpp 508/2024 isti zahtevek, kot ga je uveljavljal v zadevi Bpp 1028/2017 in o katerem je sodišče že odločilo. Nadalje toženka ugotavlja, da ker tožnik vlaga prošnjo za BPP v upravnem sporu v zvezi z dodelitvijo BPP, gre za t. i. nedovoljeno veriženje prošenj za BPP, zato je toženka njegovo vlogo zavrnila skladno z 8. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

3.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi navaja, da tožbo podaja laično kot socialno ogrožena oseba. Podrobno opisuje postopek pred izvršilnim sodiščem v Celju In 229/2010, glede katerega je želel pridobiti BPP za sestavo in vložitev predloga o odlogu izvršbe in postopanje Okrožnega sodišča v Celju v zvezi s prošnjo za BPP. Meni, da je toženka napačno presodila, da tožnik ni upravičen do dodelitve BPP. Ravno iz pravnega pouka izvršilnega sklepa je razvidno, da ima tožnik pravico vložiti predlog o odlogu izvršbe. Presojati o tem, o čemer še ni bilo pravnomočno odločeno (o pritožbi v zvezi z zavrnitvijo predloga za odlog izvršbe) ter o nečem, o čemer presoja drugo sodišče, je najmanj preuranjeno, predvsem pa nedopustno. Sklicuje se na sklep Cp 431/2019 Višjega sodišča v Celju z dne 29. 1. 2020 glede dopustnega vlaganja pripravljalne vloge na obravnavi. Kot razlog za odlog izvršbe pa je navajal nova dejstva in dokaze, kar vse nima zveze z že predlaganim odlogom v letu 2017. Meni tudi, da bi odločevalci morali biti pozorni na razlog uveljavljanja spoštovanja pravice do doma pri odločanju za dodelitev BPP. Ocenjuje tudi, da zato v konkretni zadevi ne gre z veriženje vlaganja zahtevkov za dodelitev BPP. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve toženki v ponovno odločanje, želi pa tudi odločitev o stroških postopka.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise zadeve.

K I. točki izreka

5.Tožba ni utemeljena.

6.V obravnavani zadevi se presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev BPP. Med strankama je namreč sporno, ali prošnja za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev tožbe (upravnega spora) zoper sklep, s katerim je toženka zavrgla prosilčevo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev zahtevka za odlog izvršbe na podlagi sklepa sodišča št. In 229/2010 z dne 29. 2. 2024, predstavlja t. i. veriženje prošenj v smislu pete alineje 8. člena ZBPP.

7.Namen BPP po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Po prvem odstavku 2. člena ZBPP se BPP dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon, vendar ne brez izjem. Te izjeme so izrecno določene v 8. členu ZBPP, uvrščenem v uvodno poglavje tega zakona. Ta (taksativno) našteva primere, v katerih se BPP ne dodeli. Ureditev iz pete alineje 8. člena ZBPP torej pomeni, da se po ZBPP ne dodeli BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP.

8.V obravnavani zadevi je nesporno, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP prav za vložitev upravnega spora zaradi dodelitve BPP, natančneje za vložitev tožbe zoper sklep, s katerim je organ za BPP zavrgel njegov predlog za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev zahtevka za odlog izvršbe. Glede na to sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke, da v konkretni zadevi 5. alineja 8. člena ZBPP dodelitve BPP tožniku ne omogoča. Tega stališča ne omajajo razmišljanja tožnika, da spoštovanje pravice do doma in nadalje tudi okoliščine v konkretni zadevi, ko tožnik razpolaga z novimi dejstvi in dokazi glede uveljavljanja odloga v izvršilni zadevi, izključujejo veriženje prošenj za BPP. Kaj takega namreč iz zakonskih določb (ne iz ZBPP ne iz Zakona o izvršbi in zavarovanju) ne izhaja.

9.Sodišče se sicer strinja s tožnikom, da je imel pravico vložiti predlog za odlog izvršbe, kot je izhajalo tudi iz pravnega pouka izvršilnega sklepa. O tem, ali je imel tožnik (ponovno) pravico pridobiti BPP za vložitev navedenega odloga, pa je odločil organ za BPP. Sodišče sicer pripominja, da organ za BPP ni zavrgel tožnikove prošnje za dodelitev BPP, ker je tožnik enkrat že predlagal odlog izvršbe, kot to sam tožnik razume, pač pa zato, ker je tožnik že zaprosil za BPP v navedenem izvršilnem postopku in je organ za BPP ugodil njegovi prošnji (kar pomeni, da pravico do BPP v navedeni izvršilni zadevi (vključno do vložitve predloga za odlog izvršbe) tožnik že ima).

10.Tožnik je sicer imel še ugovore glede tega, da po njegovem ni dopustno oz. je vsaj preuranjeno presojati o tem, o čemer še ni bilo pravnomočno odločeno (namreč o pritožbi v zvezi z zavrnitvijo predloga za odlog izvršbe) ter o nečem, o čemer presoja drugo sodišče. Vendar pa organ za BPP ne toženka niti zadevno sodišče ne odloča o pritožbi v zvezi z zavrnitvijo predloga za odlog izvršbe, pač pa o obravnavanih tožnikovih predlogih za dodelitev BPP, zato je sodišče navedeni ugovor štelo za pravno nerelevanten v konkretni zadevi.

11.Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

12.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker pravno relevantno dejansko stanje med strankama (tj. da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev tožbe zoper sklep, s katerim je toženka zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev zahtevka za odlog izvršbe) ni sporno. Sporno je zgolj pravno vprašanje, tj. ali prošnja za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev tožbe zoper sklep, s katerim je organ za BPP zavrgel prosilčevo prošnjo za dodelitev BPP, predstavlja t. i. veriženje prošenj v smislu pete alineje 8. člena ZBPP.

K II. točki izreka

13.Tožnik je v postopku predlagal povrnitev stroškov. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, ko sodišče tožbo zavrne.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 8, 8-5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.