Jedro

Za odlog izvršbe morata biti podani obe predpostavki iz 63. čl. ZIP kumulativno.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom z dne 4.6.1993 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, ki ga je pod dne 11.5.1993 samo izdalo. S tem istim sklepom je zavrnilo tudi predlog za odložitev izvršbe, dolžniku pa naložilo plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki jih mora v znesku 5.030,00 SIT plačati upnici. S sklepom z dne 8.6.1993 pa je zavrnilo ponovni predlog dolžnika za odložitev izvršbe.

Zoper oba sklepa se pritožuje dolžnik.

V pritožbi zoper sklep z dne 4.6.1993 uveljavlja vse tri pritožbene razloge. Navaja, da upnica še ni izkazala drugega, kot le soposest spornega stanovanja, v teku pa sta dve pravdi, kjer se presoja njena zatrjevana pravica do stanovanja, ki pa še nista končani. Vsekakor pa je večja verjetnost, da upnica stanovanja ne bo mogla obdržati v svoji posesti in se bo morala izseliti iz njega. Dotlej pa lahko dolžniku povzroči znatno škodo, saj ga lahko proda ali da v najem in potem bi bilo uveljavljanje dolžnikove pravice do tega stanovanja bistveno otežkočeno, če ne celo onemogočeno. Sicer pa obstoji tudi drug razlog za odložitev, to je dolžnikova bolezen in sodišče bi to okoliščino moralo preveriti z izvedencem.

V pritožbi zoper sklep z dne 8.6.1993 pa navaja, da je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za odložitev izvršbe, ne da bi z izvedencem ali z izvedeno pričo - lečečim zdravnikom ocenilo predložena zdravniška spričevala za dolžnikovega sina in dolžnikovo ženo. Tudi v tej pritožbi uveljavlja, da sta v teku dve pravdi, kateri je treba enako presojati, kot če bi bilo vloženo izredno pravno sredstvo.

Pritožbi nista utemeljeni.

Zakon o izvršilnem postopku v 63. čl. jasno določa, v kakšnih primerih sodišče na predlog sodišča odloži izvršbo. Podani morata biti dve predpostavki. Ena je obstoj upravičenega razloga, ki so v 63. členu primeroma našteti, drugo pa je obstoj nevarnosti, da bi dolžnik pretrpel znatnejšo škodo. Predpostavki morata biti podani kumulativno. V našem primeru manjka že prva: zoper sklep o motenju posesti ni vloženo izredno pravno sredstvo. Dolžnik v svojih pritožbah skuša vložitev izrednega pravnega sredstva nadomestiti z dvema vloženima tožbama, vendar to ni možno. Zakon je jasen in jasnih določil zakona ni treba razlagati. Vsekakor se mora pravno sredstvo nanašati na odločbo - izvršilni naslov, vloženi dve tožbi pa motenjskega sklepa prav gotovo ne napadata. Čim pa ni podana ena predpostavka, pa do odloga izvršbe ne more priti, ne glede na slabo zdravstveno stanje dolžnika in članov njegove družine ob deložaciji.

Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo oba predloga za odložitev izvršbe, zaradi česar je pritožbeno sodišče obe pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo. Namreč noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov ni podan, saj je dejansko stanje v potrebnem obsegu dovolj natančno ugotovljeno, materialno pravo pa pravilno uporabljeno. Tudi ni podana bistvena kršitev določb Zakona o pravdnem postopku iz 1. odst. 354. čl., saj opustitev dokazovanja z izvedencem na odločitev ni mogla vplivati. Tudi ni podana bistvena kršitev določb ZPP-ja iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, na katero se v pritožbi dolžnik sicer sklicuje.

Določbe ZPP in ZIP so v tem sklepu uporabljene kot republiški predpis po prvem odstavku 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).