Jedro

Potrdilo o pravnomočnosti sodne odločbe se na predlog stranke razveljavi, če stranka dokaže, da je bila sodna odločba nepravilno vročena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu (I. točka in ugodilni del II. točke izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnice za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi z dne 18. 4. 2006 (I. točka izreka) in dolžnici naložilo, da mora upniku v osmih dneh povrniti 28,09 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (ugodilni del II. točke izreka), v preostalem pa je stroškovni zahtevek upnika zavrnilo (zavrnilni del II. točke izreka).

2. Dolžnica je v roku za pritožbo vložila vlogo, v kateri izpodbija sklep z dne 4. 6. 2013 (v tem delu je vlogo šteti kot pritožbo), hkrati pa tudi sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 5. 6. 2013 (v tem delu je vlogo šteti kot ugovor). Glede zavrnitve predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi navaja dejstva, ki jih je zatrjevala že v predlogu, in uveljavlja, da je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo materialno pravo. Sodišču očita, da ne spoštuje rokov, saj je predlog vložila že 18. 4. 2006, sklep o izvršbi pa je postal pravnomočen 4. 5. 2006. Sklicuje se na določbe 14., 22. in 34. člena Ustave in na ustavno zagotovljeno varstvo dolžnika. Predlaga zavrnitev sklepa. Dolžnica je dne 19. 2. 2014 vložila še dopolnitev pritožbe.

3. Višje sodišče je presojalo le del dolžničine vloge, ki je po vsebini pritožba zoper sklep z dne 4. 6. 2013, kot izpodbijani del pa je štelo tisti, v katerem je zanjo odločitev neugodna (I. točka in ugodilni del II. točke izreka). Navedbe dolžnice v zvezi s sklepom sodišča z dne 5. 6. 2013 o nadaljevanju že dovoljene izvršbe z novim izvršilnim sredstvom bo, kot pravno sredstvo ugovor, obravnavalo sodišče prve stopnje (tretji odstavek 34. člena v zvezi z drugim odstavkom 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Višje sodišče pri presoji ni upoštevalo navedb v dopolnitvi pritožbe, ker je bila vložena po preteku roka za pritožbo in je zato prepozna.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravno podlago za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa vsebuje 42. člen ZIZ, ki sicer govori le o potrdilu o izvršljivosti, vendar pa se skladno s sodno prakso nanaša na in uporablja tudi za potrdilo o pravnomočnosti (1). Neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti (oziroma tudi pravnomočnosti) razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče (oziroma organ, ki ga je izdal). Potrdilo o pravnomočnosti sodne odločbe se na predlog stranke razveljavi, če stranka dokaže, da je bila sodna odločba nepravilno vročena.

6. Dolžnica v pritožbi podaja enake razloge kot v predlogu in se ne strinja z oceno sodišča prve stopnje, da ni dokazala dejstva, da je s poslovanjem trgovine prenehala 28. 2. 2006, da je takrat trgovino zaprla in poslovni prostor vrnila najemodajalcu ter da od takrat naprej ni imela dostopa do poštnih nabiralnikov v teh prostorih. Nedokazanost in neutemeljenost njenih navedb glede nepravilnosti vročitve je sodišče prve stopnje pravilno in obširno obrazložilo v izpodbijanem sklepu in se višje sodišče na navedene razloge sklicuje, zato jih ni treba ponavljati. Sklep o izvršbi je bil dolžnici vročen pravilno, skladno z določbami takrat veljavnega Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tudi če bi uspela dokazati, da je na naslovu dejansko prenehala poslovati že v času vročitve, to ne pomeni, da vročitev ni bila opravljena pravilno na naslovu sedeža dolžnice kot samostojne podjetnice, ki iz registra še ni bila izbrisana. Dolžnica v predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni navedla nobenega konkretnega dejstva, niti predlagala dokaza za to, da bi vročevalec pri poskusih vročitve obvestil o prispelem pismu v hišni predalčnik 22. in 24. 4. 2006 lahko oziroma moral vedeti, da hišni predalčnik (več) ne pripada njej, kar bi bilo pomembno za presojo pravilnosti vročitve s fikcijo v skladu s takrat veljavnima 141. in 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

7. Dolžnica je v pritožbi navajala, da podatek iz AJPES ne more predstavljati tako močnega dokaza za sodišče, da je še poslovala, če se stranka iz njega ni izpisala, ker s to obveznostjo ni bila seznanjena. Že sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da dolžnica sedeža svoje dejavnosti in naslova za vročanje kot samostojna podjetnica ni spremenila vse do izbrisa iz AJPES dne 27. 7. 2006 in je zato dolžna prevzeti posledice, ker ni sporočila spremembe naslova. Tako do 6. 5. 2006 veljavni Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) kot po tem datumu veljavni nov Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) določata, da je samostojni podjetnik posameznik dolžan Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) javiti vsako spremembo podatkov, tudi podatke o sedežu, ter prijaviti morebitno prenehanje opravljanja dejavnosti (prvi odstavek 76. člena ZGD in prvi odstavek 75. člena ZGD-1). Prav tako mora samostojni podjetnik posameznik vsaj tri mesece pred prijavo prenehanja opravljanja dejavnosti na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, v poslovnih prostorih) objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost ter ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti (drugi odstavek 76. člena ZGD in drugi odstavek 75. člena ZGD-1). Višje sodišče zato zavrača kot nepomembne pritožbene navedbe dolžnice, da ni bila seznanjena s tem, da mora v primeru prenehanja poslovanja to prijaviti AJPES. S takšno pritožbo stranka, ki je fizična oseba, ki (je) opravlja(la) poslovno dejavnost kot samostojni podjetnik posameznik, ne more uspeti, saj se od nje utemeljeno pričakuje skrbnost in poznavanje osnovnih obveznosti, povezanih z urejanjem statusa podjetnika posameznika, zato se na nepoznavanje prava ne more uspešno sklicevati.

8. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na daljši potek časa od vložitve predloga pa do izdaje sklepa, so za odločitev o pritožbi pravno nepomembne, zato se višje sodišče do njih ne opredeljuje. Zaradi dolgotrajnega poteka postopka ima stranka postopka na voljo druga pravna sredstva, ni pa to predmet pritožbenega odločanja.

9. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo še po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Kršitev določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, ni ugotovilo, prav tako pa tudi ne nepravilne uporabe materialnega prava.

10. Višje sodišče je glede na navedeno neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Prim. sklep VS RS III Ips 101/2006, VSL sklep III Cp 1219/2005.