Jedro

Za presojo (relevantnih) prehodnih določb ZPP-D, to je prvega in drugega odstavka njegovega 130. člena, in s tem za odločitev, po katerih predpisih (dosedanjih ali novih) je treba presojati (ne) dovoljenost obravnavane revizije, je (seveda) odločilen datum izdaje odločbe sodišča prve stopnje (in ne prve). Ta je namreč tista, s katero se je konkretni postopek končal.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v petnajstih dneh povrniti njene revizijske stroške v znesku 504

EUR .

Obrazložitev

1. Tožnica uveljavlja razvezo: Sporazuma o razveljavitvi Pogodbe o dosmrtnem preživljanju in Pogodbe o preužitku, ki sta ju pravdni stranki sklenili 15. 3. 2002 v obliki notarskega zapisa SV 140/02, in Dodatka k Sporazumu o razveljavitvi Pogodbe o dosmrtnem preživljanju in Pogodbi o preužitku, ki sta ga pravdni stranki sklenili 28. 3. 2002 v obliki notarskega zapisa SV 170/02; Pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki sta jo pravdni stranki sklenili 8. 10. 2001 in jo 28. 11. 2001 potrdili v obliki notarskega zapisa SV 609/01. 2. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, sodišče druge stopnje pa je ugodilo pritožbi toženca in izpodbijano sodbo tako spremenilo, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

3. Zoper to sodbo tožnica vlaga revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da ohrani v veljavi sodbo sodišča prve stopnje, podredno pa, da sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v novo sojenje. Navaja, da je bila v tem pravdnem postopku odločba sodišča prve stopnje izdana 15. /pravilno 19./ 6. 2006 (opr. št. P 926/2003-II), torej pred uveljavitvijo novega Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zaradi česar je treba uporabiti drugi odstavek 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D)(1) in postopek nadaljevati po dosedanjih predpisih.

Opozarja, da opredeljena vrednost spornega predmeta dovoljuje revizijo po prejšnjem ZPP, pri čemer dodaja, da je v svoji IV. pripravljalni vlogi z dne 30. 10. 2007 navedla diferencirano vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek, ki ga uveljavlja v tem postopku, posebej, in sicer 20.864,63 EUR.

4. Revizija je bila vročena tožencu, ki je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrženje zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta.

5. Revizija ni dovoljena.

6. V obravnavani pravdni zadevi je sodišče prve (in druge) stopnje odločilo trikrat, pri čemer Vrhovno sodišče glede na revizijske navedbe posebej poudarja, da je za presojo (relevantnih) prehodnih določb ZPP-D, to je prvega(2) in drugega(3) odstavka njegovega 130. člena, in s tem za odločitev, po katerih predpisih (dosedanjih ali novih) je treba presojati (ne)dovoljenost tožničine revizije, (seveda) odločilen datum izdaje zadnje odločbe sodišča prve stopnje (P 945/2009-II z dne 12. 11. 2009). Ta je namreč tista, s katero se je konkretni postopek končal.(4) To se je zgodilo po uveljavitvi ZPP-D, kar pomeni, da se je konkretni postopek nadaljeval po določbah tega zakona; za presojo (ne)dovoljenosti obravnavane revizije je tako treba uporabiti novo ureditev

revizije oziroma njene dopustnosti , uveljavljeno s to zadnjo novelo ZPP. V skladu z njo s tranke lahko (neposredno) vložijo revizijo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija; drug i odstavek 367. člena ZPP ); če ni dovoljena po tem merilu, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena ZPP ).(5)

7. Tožnica v reviziji sama navaja, da znaša vrednost spornega predmeta za vsak njen zahtevek, ki ga uveljavlja v konkretni pravdi, 20.864,63 EUR.

V tem primeru torej r evizija ni dovoljena (že) po samem zakonu, prav tako ni bila (predhodno) dopuščena(6), zaradi česar je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Iz tega razloga jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

8. Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). V konkretnem primeru tožnica do povrnitve revizijskih stroškov ni upravičena, ker z revizijo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), dolžna pa je tožencu (na isti pravni podlagi) povrniti 504 EUR njegovih stroškov za odgovor na revizijo, ki mu jih je Vrhovno sodišče odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo.

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 45/2008. Op. št. (2): Postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljuje po določbah tega zakona, če ni v tem zakonu določeno drugače. Op. št. (3): Če je bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih.

Op. št. (4): Sodba sodišča prve stopnje, na katero (oziroma katere datum izdaje) se sklicuje revidentka ( P 926/2003-II z dne 19. 6. 2006; to je iz prvega sojenja v zadevi) , je bila s sklepom sodišča druge stopnje I Cp 5951/2006 z dne 6. 6. 2007 razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje; to sodišče je torej o tožbenem zahtevku (oziroma dveh) odločalo ponovno.

Op. št. (5): P

ri tem pa sodišče revizije ne more dopustiti, če zakon določa, da revizije ni, ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP). Postopek dopuščene revizije je „dvofazen“. V tem primeru mora stranka najprej

(pri Vrhovnem sodišču) vložiti predlog za dopustitev revizije (367.b člen ZPP) in šele po (morebitni) dopustitvi samo revizijo.

Op. št. (6): Pripomniti velja, da je tožnica (istega dne kot to revizijo) vložila tudi (dovoljen) predlog za dopustitev revizije, ki ga je Vrhovno sodišče s sklepom II DoR 385/2010 z dne 25. 5. 2011 zavrnilo.