Jedro

S čimer je podano neskladje med razlogi prvostopnega sodišča in zatrjevano pravno podlago. Res je, da se je tudi pritožbeno sodišče v obrazložitvi sklepa III Cpg 99/2004 kot podlago za ustavitev postopka prisilne poravnave v posledici materialno pravnega preizkusa načrta finančne reorganizacije, zaradi očitne pisne pomote nepravilno sklicevalo na določbo 2. odst. 46. člena ZPPSL, namesto na 1. odst. 34. člena ZPPSL. Vendar zgolj nepravilna navedba pravne podlage v obrazložitvi sklepa prvostopnega sodišča ne predstavlja pomanjkljivosti, zaradi katere izpodbijanega sklepa ne bi bilo možno preizkusiti v smislu 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP. V kolikor ne bi bili podani drugi pritožbeni razlogi, bi namreč pritožbeno sodišče odločitev prvostopnega sodišča lahko preizkusilo glede na ugotovljeno dejansko stanje prvostopnega sodišča.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne prvostopnemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom.

Zoper sklep je pravočasno vložil pritožbo dolžnik zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da potrdi prisilno poravnavo, podrejeno temu pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje pred spremenjenim senatom.

Pritožba je utemeljena.

Zaradi jasnosti procesnega položaja, v katerem je prvostopno sodišče sprejemalo izpodbijani sklep, v povezavi z dosedanjim potekom postopka, glede na stališča in napotke, ki jih je pritožbeno sodišče zavzelo v razveljavitvenih sklepih št. III Cpg 63/2004 z dne 2.9.2004 in III Cpg 99/2004 z dne 16.12.2004, pritožbeno sodišče povzema naslednja izhodišča:

1. S sklepom opr. št. St 51/2003-117 z dne 29.6.2004 je prvostopno sodišče zavrnilo predlog treh upnikov za vrnitev načrta finančne reorganizacije v popravo, zavrnilo predlog upniškega odbora in 5 upnikov za ustavitev postopka prisilne poravnave ter potrdilo prisilno poravnavo nad dolžnikom, sprejeto na naroku dne 29.6.2004. 2. Pritožbeno sodišče je s sklepom III Cpg 63/2004 z dne 2.9.2004 citirani sklep pod točko 1. razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v nov postopek. Nosilni razlog za razveljavitev je predstavljala ugotovitev, da je prvostopno sodišče dopustilo glasovanje o prisilni poravnavi na podlagi načrta finančne reorganizacije, ki je bil formalno pomanjkljiv, ker ni vseboval revidiranih konsolidiranih bilančnih podatkov povezanih družb. Prvostopno sodišče je bilo s tem napoteno na postpek po 1. odst. 50. člena ZPPSL.

3. S sklepom St 39/2004-145 z dne 10.11.2004 je prvostopno sodišče predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavrglo in postopek ustavilo z utemejitvijo, da dolžnik ni odpravil pomanjkljivosti v predloženem načrtu finančne reorganizacije, saj kljub pozivu sodišča v utemeljitvi razvrstitve v razrede A in B ni prikazal, zakaj je takšna razvrstitev nujna za zagotovitev nadaljnjega uspešnega poslovanja dolžnika in ni utemeljil potrebnosti različnega obravnavanja pri poplačilu upnikov razreda A in B. Pri upnikih razreda C in D pa ni ponudil sorazmernega znižanja terjatev v smislu

1. točke 1. odst. 47. člena ZPPSL, temveč zgolj odlog plačila.

4. Na pritožbo dolžnika je pritožbeno sodišče s sklepom III Cpg 99/2004 z dne 16.12.2004 sklep prvostopnega sodišča z dne 10.11.2004 razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v nov postopek.

Pritožbeno sodišče se ni strinjalo z razlogovanjem prvostopnega sodišča, da bi dolžnik moral v postopku poprave načrta finančne reorganizacije po 1. odst. 50. člena ZPPSL kot pomanjkljivost odpravljati vprašanje neskladnosti s 1. odst. 47. člena ZPPSL glede razvrstitve upnikov v posamezne razrede, saj v tem smislu ne gre za formalno pomanjkljivost predloga, temveč za vprašanje vsebinskega preizkusa predloga dolžnika. Hkrati pa je pritožbeno sodišče opozorilo, da je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je dolžnik odpravil formalno pomanjkljivost v načrtu finančne reorganizacije s tem, ko je predložil revidirane konsolidirane bilančne podatke za povezane družbe, ki se nanašajo na poslovno leto 2003, ob upoštevanju časovnega zamika od vročitve načrta finančne reorganizacije.

V izpodbijanem sklepu se prvostopno sodišče glede pravne podlage za ustavitev postopka prisilne poravnave sklicuje na 2. odst. 46. člena ZPPSL, po katerem poravnalni senat ustavi postopek prisilne poravnave, v kolikor dolžnik v naloženem roku ne predloži načrta finančne reorganizacije. Vendar sodišče prve stopnje ne utemeljuje svoje odločitve na očitku opustitve predložitve načrta finančne reogranizacije. Pač pa se v razlogih, s katerimi utemeljuje svojo odločitev, prvostopno sodišče ukvarja z drugo dejansko podlago in sicer z materialnopravnim preizkusom predloženega načrta finančne reorganizacije.

Ključni razlog za ustavitev postopka prisilne poravnave prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu utemeljuje na ugotovitvi, da je dolžnik v načrtu finančne reorganizacije upnike razvrstil v posamezne razrede v nasprotju z določbo 47. člena ZPPSL. Vprašanje pravilne razvrstitve upnikov v posamezne razrede predstavlja del materialnega preizkusa načrta finančne reorganizacije, s katerim se poravnalni senat ukvarja v primeru, ko je podan predlog za ustavitev postopka s strani upravičenih predlagateljev po 1. odst. 34. člena ZPPSL. V konkretnem primeru je bil predlog za ustavitev postopka v smislu 1. odst. 34. člena ZPPSL podan tako s strani upniškega odbora (predlog na list. št. 335), kot s strani upnikov KG d.o.o., Jesenice, EV d.o.o., Novo mesto in FB d.d., Ljubljana dne 29.6.2004 (predlog na list. št. 635). Predlagatelji ustavitve postopka so se v svojem predlogu med drugim sklicevali tudi na nepravilnost v razvrstitvi upnikov v posamezne razrede v smislu kršenja načela enakopravnega obravnavanja upnikov, kar po vsebini predstavlja razlog iz 4. točke 1. odst. 34. člena ZPPSL.

Način obravnavanja in odločanja o predlogu za ustavitev postopka po

34. členu ZPPSL je urejen v 35. členu ZPPSL. Odločitev o predlogu za ustavitev postopka sprejme poravnalni senat po opravljenem naroku, na katerega povabi predlagatelja, dolžnika, člane upniškega odbora in upravitelja prisilne poravnave. Prvostopno sodišče je sicer narok za obravnavanje predlogov za ustavitev postopka opravilo dne 29.6.2004, na katerem je predloge s sklepom z dne 29.6.2004 zavrnilo. Kot je bilo že pojasnjeno, pa je bila zadeva na podlagi razveljavitvenega sklepa pritožbenega sodišča z dne 2.9.2004 prvostopnemu sodišču vrnjena v fazo odprave formalnih pomanjkljivosti v načrtu finančne reorganizacije po 1. odst. 50. člena ZPPSL. Z vprašanjem vsebinskega obravnavanja predloga prisilne poravnave se je prvostopnemu sodišču potrebno ukvarjati zgolj v primeru, da predlog že sam po sebi ni formalno pomanjkljiv. S tem vprašanjem bi se prvostopno sodišče tako moralo ukvarjati šele po odpravi formalnih pomanjkljivosti v načrtu finančne reorganizacije in to v okviru obravnave predlogov za ustavitev postopka po kontradiktorno izvedenem postopku v smislu 35. člena ZPPSL. S tem, ko je prvostopno sodišče vsebinsko presojalo načrt finančne reorganizacije izven postopka po 35. členu ZPPSL, je storilo relativno kršitev postopka po 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL. Na takšno kršitev kot pritožbeni razlog pa se pritožnik sklicuje v okviru trditve, da prvostopno sodišče še ni odlčalo o predlogih za ustavitev postopka. S tem pa je podan razveljavitveni razlog iz 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL, v posledici česar je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka. V ponovljenem postopku bo prvostopno sodišče moralo navedeno pomanjkljivost v postopku odpraviti in opraviti vsebinski preizkus predlagane prisilne poravnave po postopku v smislu

35. člena ZPPSL. Kot rečeno pa se sodišče z vsebinskim preizkusom ukvarja zgolj pod predpostavko, da so odpravljene formalne pomanjkljivosti v predloženem načrtu finančne reorganizacije.

Kot je bilo opozorjeno že v razveljavitvenem sklepu III Cpg 99/2004 z dne 16.12.2004 pa dolžnik le-teh še ni odpravil, saj se predloženi revidirani bilančni podatki nanašajo na poslovno leto 2003, ki glede na časovni zamik ne morejo več predstavljati realne podlage za izkazovanje verjetnosti zmožnosti poplačila upnikov pod pogoji prisilne poravnave. V skladu s 4. odst. 47. člena ZPPSL, se morajo predloženi bilančni podatki nanašati na stanje ob koncu zadnjega trimesečja pred vložitvijo načrta finančne reorganizacije (zadnja bilanca stanja). Ker so priloge iz 4. odst. 47. člena ZPPSL sestavni del načrta finančne reorganizacije, je šteti kot čas vložitve načrta finančne reorganizacije v smislu časovnega mejnika, na katerega se nanašajo podatki zadnje bilance stanja, čas ob vložitvi manjkajočih bilančnih podatkov. Dolžnik bi torej moral predložiti revidirane konsolidirane bilančne podatke za zadnje trimesečje in ne za obdobje, vezano na čas vložitve formalno pomanjkljivega načrta finančne reorganzacije. Ker iz napotila prvostopnega sodišča po sklepu z dne

23.9.2004 ni jasno razvidno, oziroma dopušča drugačno razumevanje obdobja, na katerega naj se nanašajo bilančni podatki, glede na zgoraj navedeno, bo potrebno navedeno nejasnost odpraviti z novim pozivom dolžniku, da predloži revidirane bilančne podatke za obdobje ob koncu zadnjega trimesečja.

Glede na ugotovljeno procesno kršitev prvostopnega sodišča, se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s pritožbenimi razlogi, ki se tičejo dejanskih ugotovitev prvostopnega sodišča glede ugotovljenega neenakopravnega obravnavanja upnikov v predloženem načrtu finančne reorganizacije dolžnika. Na ta vprašanja bo prvostopno sodišče moralo ponovno odgovoriti po izvedenem postopku v smislu 35. člena ZPPSL.

Kot je bilo že v obrazložitvi sklepa III Cpg 63/2004 nakazano, bo za oceno, ali gre za neupravičen odstop od načela enakopravnega obravnavanja upnikov pri oblikovanju upnikov v razredu B bistven predvsem odgovor na vprašanje, ali je zagotovljeno višje poplačilo navedenih upnikov glede na upnike v razredu A dejansko predvsem v interesu samega dolžnika ali pa takšno boljše izhodišče pri poplačilu varuje predvsem položaj tretjih oseb, na premoženje katerih bi lahko posegli tovrstni upniki. V dosedanjem postopku se je dolžnik tovrstnim pomislekom zoperstavljal zgolj s sklicevanjem na morebitne posledice za dolžnika, v kolikor bi upniki realizirali zavarovanje na premoženju povezane družbe G. d.d., za katero zatrjuje, da je zagotovila zavarovanje terjatve upnika H. Pri tem pa ne bo mogoče spregledati, različnega položaja v primeru terjatev preostalih upnikov v razredu B, t.j. SB. in GO., za katere upravitelj prisilne poravnave v svojem poročilu z dne 6.1.2005 zatrjuje, da je zvarovanje terjatev zagotovljeno s strani drugih tretjih oseb in ne povezane družbe. Ne more pa biti brez pomena niti, v kolikor se izkaže za resnično, na istem mestu navedeno dejstvo, da naj bi jamstvo za obveznosti do upnika SB. zagotovila hčerinska družba šele po začetku postopka prisilne poravnave.