Jedro

Na napake se namreč ne more sklicevati tisti, ki jih je ob podpisu pogodbe poznal (prim. 1. odst. 480. čl. ZOR v zvezi s 3. odst. 121. čl. ZOR in 15. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig ... z dne 7.7.1998 ostane v veljavi v 1. in 3. točki izreka. Tako je odločilo zato, ker je presodilo, da obstoji vtoževana obveznost iz naslova najemnine. Proti sodbi sodišča prve stopnje se je tožena stranka pravočasno pritožila zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati dokazov, ki jih je pritožnica predložila sodišču z vlogo z dne 18.10.2000, ker je rok za vložitev pritožbe potekel dne 11.10.2000. Predložitev dokazov je namreč treba šteti za dodatno uveljavljanje pritožbenih razlogov, kar po preteku pritožbenega roka ni dopustno (prim. 1. odst. 343. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je ostala neizkazana nasprotna pobotna terjatev. Ugovor, da naj bi vtoževana terjatev prenehala zaradi pobota, je ostal povsem pavšalen, saj pobotna terjatev ni bila konkretizirana. Procesnega pobotnega ugovora pa tožena stranka v tem gospodarskem sporu ni postavila. Zato ga sodišče prve stopnje ni moglo presojati (prim. 1. odst. 2. čl. ZPP). Res sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo dokaz z zaslišanjem prič, ki jih je predlagala tožeča stranka. A dejstva, ki jih je želela tožeča stranka z omenjenima dokaznima predlogoma dokazovati (obstoj najemne pogodbe in podpisnik le-te), niso bila sporna. Zato izvedba predlaganih dokazov ni bila potrebna, očitana opustitev pa v takšni situaciji ne more biti postopkovna kršitev. V zvezi s samim obstojem za pritožnico sporne vtoževane terjatve velja opozoriti na njeno stališče, češ da je vtoževana terjatev prenehala zaradi pobota z nasprotno terjatvijo. Prenehanje terjatve zaradi pobota namreč predpostavlja obstoj te terjatve. Zato se trditve o pobotu izključujejo z oporekanjem obstoja vtoževane terjatve. Osrednje vprašanje tega gospodarskega spora je nekvaliteta spornih poslovnih prostorov, kar naj bi onemogočalo toženi stranki, da jih uporablja. Takšna pomanjkljivost poslovnih prostorov bi sicer lahko vplivala na obveznost plačila najemnine. Toda sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bile pomanjkljivosti poslovnih prostorov, ki jih je tožena stranka navajala v postopku pred sodiščem prve stopnje, podane že ob podpisu najemne pogodbe, da je bila tožena stranka z njimi seznanjena in da je bila stanju objekta prilagojena višina najemnine. Ugovori tožene stranke, ki se tičejo nekvalitete spornih poslovnih prostorov, glede na obrazloženo ne morejo biti uspešni. Na napake se namreč ne more sklicevati tisti, ki jih je ob podpisu pogodbe poznal (prim. 1. odst. 480. čl. ZOR v zvezi s 3. odst. 121. čl. ZOR in 15. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih). Tožeča stranka res ni izpraznila poslovnega prostora. A ga tudi ni bila dolžna, kot je to že pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (prim. 2. odst. 4. člena najemne pogodbe - priloga A 7). Da poslovni prostor toženi stranki naj ne bi bil izročen, navaja tožena stranka prvič v pritožbi. Enako velja glede očitka, češ da ni delovala toplotna postaja, da ji tožeča stranka ni omogočila brezplačne uporabe telefonskega priključka in da je vtoževana najemnina obračunana tudi za čas pred 1.1.1998. Vse pravkar naštete pritožbene trditve so nedovoljene pritožbene novote, ker pritožnica ne navaja okoliščin, ki bi ji preprečevale navajanje teh dejstev že v postopku pred sodiščem prve stopnje (1. odst. 337. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče jih zato ni smelo presojati. Odklopa elektrike pa tožena stranka ni dokazala (dokaze v prid resničnosti teh trditev je predložila z vlogo po preteku pritožbenega roka). Prvostopenjsko sodišče je tako pravilno in popolno ugotovilo relevantno dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. Ker tudi ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sodbe (353. čl. ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. čl. ZPP.