Jedro

Ko pritožnica glede razdružitve skupnega premoženja predlaga, da se določena premičnina dodeli njej, predlagatelju pa ponuja kot kompenzacijo drugo premičnino v enaki vrednosti, strank ni treba napotiti na pravdo, čeprav zatrjujeta drugačne solastninske deleže na skupnem premoženju, ker višina le-teh za odločitev ni več pomembna.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo nasprotni udeleženki, da iz skupnega premoženja izroči predlagatelju raztegljiv kavč, kotno sedežno garnituro s klubsko mizico, električno stensko uro, vrtalni stroj Iskra, videorekorder Sharp, radio-budilko Philips, črno beli prenosni TV sprejemnik, petdelno omaro, ročno mesoreznico in osebni avtomobil. Na ta način je razdružilo skupno premoženje strank, ki sta te predmete poleg še drugih nabavila tekom trajanja izvenzakonske skupnosti.

Proti temu sklepu se je pritožila nasprotna udeleženka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da predvsem deleža strank na skupnem premoženju nista enaka, ampak je delež nasprotne udeleženke 3/4, predlagatelja pa 1/4. Pa tudi obseg skupnega premoženja ni bil ugotovljen. Pritožnica je prinesla v skupnost poleg gotovine 6.000 DEM tudi sredstva na hranilni knjižici, ki jih je porabila za pologe najetih kreditov ter posteljnino in gospodinjske predmete.

Predlagatelj pa je plačeval preživnino svojima otrokoma iz razvezanega zakona. Sodišče je premalo upoštevalo potrebe nasprotne udeleženke in njenega sina. Predlagatelju je dodelilo kompletno opremo dnevne sobe, čeprav omaro ona in sin bolj potrebujeta, pač pa lahko dobi predlagatelj šotor, tovorno prikolico in črpalko za plin, kar spada k avtu, ki ga je zadržal predlagatelj. Tega je odplačevala tudi pritožnica. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni nasprotni udeleženki v prid oz. podrejeno sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo obravnavo.

Predlagatelj je odgovoril na pritožbo. Predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov v spisu kakor tudi iz zaključka v pritožbi izhaja, da se pritožnica protivi v glavnem izročitvi petdelne omare predlagatelju, saj je sicer za ostale predmete bilo med njima tekom postopka doseženo soglasje, da se izročijo predlagatelju. Iz pritožbenih navedb izhaja, da je nasprotna udeleženka namesto petdelne omare pripravljena izročiti predlagatelju druge v pritožbi navedene predmete, kar je očitno mišljeno kot kompenzacija v enaki vrednosti.

Čeprav sicer zatrjuje večji solastniški delež na skupnem premoženju, kot ga priznava predlagatelju in sicer 3/4 proti 1/4 (sodišče prve stopnje je štelo, da sta deleža enaka), pa v danem primeru ni potrebe, uporabiti določilo člena 118 Zakona o nepravdnem postopku.

Le-to določa, da v primerih, če obstoji med udeleženci spor o predmetu delitve oz. o velikosti njihovih deležev, da jih sodišče napoti na pravdo.

Predmet delitve, torej kaj spada v skupno premoženje, pridobljeno v času trajanja izvenzakonske skupnosti, med strankama ni sporen.

Očitno pa velikost deležev za odločitev o zahtevku predlagatelja tudi ni več pomembna. V predlogu je navedel številne premičnine kot skupno premoženje in tudi vlaganja v stanovanje, ki je ostalo v lasti nasprotne udeleženke. Vsega tega ni zahteval, marveč naštete predmete vključno s sporno petdelno omaro, za katero želi nasprotna udeleženka, da se dodeli njej.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določilo čl. 122/1 ZNP, ko je upoštevalo tudi, da se delitev opravi tako, da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Razlogom sodišča prve stopnje, zakaj je predlagateljeva potreba po omari, ko se je vselil v prazno najemno stanovanje, večja, ko je vse ostalo pohištvo ostalo v stanovanju nasprotne udeleženke, od njene potrebe po tej omari, se pritožbeno sodišče v celoti pridružuje in se v izogib ponavljanju sklicuje na te razloge prvostopne odločbe. Navedbe v pritožbi ugotovitev sodišča prve stopnje ne morejo omajati, kakor tudi ne pravilnosti odločitve, zoper katero se nasprotna udeleženka neutemeljeno pritožuje. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti.