Jedro

Okoliščine, ki so podlaga za začetek stečajnega postopka, same po sebi ne zadoščajo za izkazovanje izpolnjevanja pogoja finančne nezmožnosti plačila predujma. Zato je organ za BPP pravilno upošteval določbe ZBPP, ki se sicer nanašajo na finančno stanje prosilca kot pogoja za upravičenost do dodelitve BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, opr. št. Bpp 858/201, kot neutemeljeno zavrnila prošnjo tožeče stranke A. d.o.o. Ugotovila je, da je družba 29. 4. 2011 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. 10. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 s spremembami, št. 23/08, v nadaljevanju ZBPP) določa kdo so upravičene osebe za BPP, poseben zakon, ki ureja pravico do BPP, pa je tudi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/2007, 40/2009, 59/2009, 52/2010, 106/2010, 26/2011, 47/2011, v nadaljevanju ZFPPIPP), ki določa, da so upravičenci do BPP tudi pravne osebe, ki nimajo sredstev za založitev predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, v obliki oprostitve plačila predujma po zakonu, ki ureja BPP.

V nadaljevanju je tožena stranka presojala izpolnjevanje pogojev po ZBPP in ugotovila, da mora prosilec v skladu z določbami od 11. do 24. člena ZBPP kumulativno izkazati dva pogoja, finančno materialni oziroma subjektivni pogoj in objektivni pogoj v skladu z določbo 24. člena ZBPP.

V obravnavanem primeru je tožena stranka po uradni dolžnosti dobila izpis prometa na TRR tožeče stranke in ugotovila, da je družba v zadnjih treh mesecih pred dnem vložitve prošnje na omenjeni račun imela prilive v skupni višini 4.196,58 EUR, torej mesečni priliv presega v zakonu določeni cenzus v višini 459,04 EUR, kar pomeni, da družba ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Glede na navedeni zaključek tožena stranka v nadaljevanju ni presojala izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP, ker morata oba pogoja biti izpolnjena kumulativno.

Tožeča stranka v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka. Navaja, da odločitev napačno temelji samo na podatku o prilivih iz prvih treh mesecev poslovanja, odlivov in stroškov pa tožena stranka ni presojala. Podjetje je prenehalo s poslovanjem v mesecu aprilu 2011, takrat je družba ostala brez poslovnih prostorov, ker ob tako slabem prometu ni zmogla plačila najemnine in obratovalnih stroškov. Družba ima že dalj časa blokiran račun in nima sredstev za kritje začetnih stroškov oziroma stroškov za predujem, zato so je zaprosila za BPP. Sodišče prosi, da v čim krajšem času odloči o zadevi.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo sodišču ni poslala.

Tožba ni utemeljena.

Prvi odstavek 3. člena ZBPP določa, da je z zakonom BPP lahko drugače urejena, kot je urejena s tem zakonom, če je glede na vrsto postopka in glede na obliko pravne pomoči to potrebno. V primerih, ko se ugotavlja BPP po posebnem zakonu, se določbe tega zakona uporabljajo le glede vprašanj, ki s posebnim zakonom niso urejena (drugi odstavek 3. člena ZBPP). V skladu s šestim odstavkom 233. člena ZFPPIPP je pravna oseba, ki nima sredstev za založitev predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, upravičena do BPP v obliki oprostitve plačila predujma po zakonu, ki ureja BPP. Navedeni pogoj, tj. da pravna oseba nima sredstev za založitev predujma, pomeni, da je prosilec lahko upravičen do dodelitve BPP v skladu z določbami ZBPP, ki prav tako določa, da se BPP lahko dodeli tudi v obliki oprostitve plačila stroškov postopka kot oprostitev plačila predujmov (2. točka petega odstavka 26. člena ZBPP).

Pogoj, da pravna oseba nima sredstev za založitev predujma iz šestega odstavka 233. člena ZFPPIPP, ne izključuje uporabe tretjega odstavka 11. člena ZBPP, ki določa upoštevanje finančnega položaja prosilca. Prav tako navedeni pogoj iz ZFPPIPP ne izključuje uporabe prvega odstavka 12. člena ZBPP, ki določa upoštevanje dohodkov in prejemkov ter premoženja prosilca. Nedvomno pa ZFPPIPP ne vsebuje določb, po katerih bi se ocenjeval finančni položaj prosilca, in s tem izpolnjevanje pogoja, ali pravna oseba ima ali nima sredstev za plačilo predujma.

Okoliščine, ki so podlaga za stečajni postopek, same po sebi ne zadoščajo za izkazovanje izpolnjevanja pogoja finančne nezmožnosti plačila predujma. Zato je organ za BPP pravilno upošteval določbe ZBPP, ki se sicer nanašajo na finančno stanje prosilca kot pogoja za upravičenost do dodelitve BPP. Tako drugi odstavek 13. člena ZBPP določa zakonsko domnevo o finančnem stanju, ki prosilcu omogoča pridobitev BPP, saj se po tej določbi šteje, da je finančno stanje prosilca zaradi stroškov postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Da ta znesek znaša 459,04 EUR, med strankama ni sporno. Zakon pa ne določa, da se ta kriterij ne bi uporabljal tudi za pravne osebe, čeprav tudi ZBPP nekaterim pravnim osebam daje možnost pridobitve BPP (4. točka prvega ostavka 10. člena). To pomeni, da je zakonodajalec enak kriterij predvidel tudi za pravne osebe, čeprav temelji izračun tega kriterija na določbah zakona, ki ureja področje socialnega varstva fizičnih oseb.

Poleg tega je mogoče domnevo o finančnem položaju, ki onemogoča plačila stroškov postopka, izpodbijati. Tako 22. člen ZBPP omogoča dodelitev BPP tudi, če dohodek prosilca presega navedeno domnevo, če je prošnja utemeljena npr. z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki ga bremenijo ali z drugimi razlogi, na katere ni mogel vplivati. Ni pa mogoče navedene zakonske domneve iz drugega odstavka 13. člena ZBPP izpodbijati s navedbami o stroških za najemnino in obratovalnih stroških, saj ne ustrezanju kriteriju izrednih stroškov. Ugotovitvi višine prilivov na poslovni račun družba pa tožeča stranka ne ugovarja. Napačne uporabe določb ZBPP in ZFPPIPP tudi ni mogoče utemeljiti s trditvami, da tožeča stranka kljub prilivom nima sredstev za plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ker mora plačati druge obveznosti. Tako stališče bi namreč privedlo do razlage, po kateri bi bile lahko vse pravne osebe, ki nimajo dovolj likvidnih sredstev za plačilo vseh svojih obveznosti, oproščene predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Taka razlaga iz določb ZFPPIPP ne izhaja. Zakonodajalec namreč dolžnika kot predlagatelja stečajnega postopka ni oprostil plačila navedenega predujma. Pogoj plačila predujma je določen v 233. členu ZFPPIPP, ki velja za vse upravičene predlagatelje stečajnega postopka iz 231. člena ZFPPIPP. Izjeme ne določa niti 234. člen istega zakona, ki posebej ureja postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka.

Po navedenem so tožbeni ugovori neutemeljeni. Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu z določbo prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.