Jedro

Državljan druge republike, ki na dan 23.12.1990 ni imel prijavljenega stalnega prebivališča v R Sloveniji, ne more pridobiti državljanstva na podlagi 1. odst. 40. člena zakona.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se ne ugodi tožnikovi prošnji za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. V obrazložitvi navaja, da tožnik na dan plebiscita 23.12.1990 ni imel prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, zato niso izpolnjeni pogoji za pridobitev državljanstva po določbi 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/91-I).

Tožnik v tožbi navaja, da je od leta 1987 dalje zaposlen v Sloveniji. V glavnem je delal na terenu v Sloveniji in bivši Jugoslaviji, od leta 1988 dalje pa je s presledki delal v raznih državah v Aziji in Afriki. Ker je največkrat bival tam, kjer je bilo delovišče, se je za stalno prijavil šele 29.1.1991. Vse te okoliščine v zvezi z delom na terenu so vplivale na to, da ni pravočasno uredil prijave stalnega prebivališča v Sloveniji. Želi ostati v Sloveniji, kjer ima delo in rešeno tudi stanovanjsko vprašanje. Tožnikovo življenje v Sloveniji je neoporečno in je lojalen pripadnik te skupnosti. Smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu (ZDS). Tožena stranka pravilno ugotavlja, da na tej pravni podlagi pridobi državljanstvo Republike Slovenije državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita, to je 23.12.1990, prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi. Izpolnjena morata biti oba z zakonom predpisana pogoja. Sporno pa ni, da tožnik 23.12.1990 ni imel prijavljenega stalnega prebivališča v Sloveniji, saj tudi v tožbi navaja, da je prijavil stalno prebivališče šele 29.1.1991. Zato je pravilen materialno pravni zaključek tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva po določbi 1. odstavka 40. člena zakona. Glede na to, da zakon določa kot pogoj prijavljeno stalno prebivališče na dan 23.12.1990, na odločitev ne morejo vplivati okoliščine, ki so po tožbenih trditvah vplivale na kasnejšo prijavo stalnega prebivališča. Iz navedenih razlogov je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).