Jedro

Obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike temeljijo na obračunih, vloženih preko sistema eDavkov, ki imajo v skladu z določbo prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti pa odpust obveznosti ne učinkuje, kot je določeno v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP.

Seznam izvršilnih naslovov ni upravni akt, ampak je samo zbir že izdanih izvršilnih naslovov (ki še niso bili izvršeni) in zato ne more uživati posebnega pravnega varstva.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije je s sklepom o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke, št. DT 4934-508450/2015-1 09 z dne 30. 6. 2015, pri dolžniku A.A., na podlagi določbe 143. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), začela postopek davčne izvršbe dolžnega zneska obveznosti, ki znaša na dan 30. 6. 2015, 5.121,16 EUR, določila je način davčne izvršbe z rubežem denarnih prejemkov in odločitev oprla na seznam izvršilnih naslovov, opremljenih z datumom izvršljivosti.

2. Drugostopenjski organ je pritožbo zoper prvostopenjski sklep zavrnil. Od pritožnika so se terjale obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike, na podlagi obračunov prispevkov za socialno varnost za zasebnike - OPSVZ, za obdobje od marca 2011 do septembra 2011 in iz naslova prispevkov za zaposlene na podlagi obračunov davčnih odtegljajev od dohodkov iz delovnega razmerja - REK-1, za obdobje od marca 2011 do julija 2011, s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Okrožno sodišče v Mariboru je 14. 3. 2012 začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom in v tem postopku 3. 4. 2015 izdalo sklep o odpustu obveznosti, s katerimi je sklenilo, da se odpustijo obveznosti stečajnega dolžnika in da odpust obveznosti učinkuje za vse navadne in podrejene terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 14. 3. 2012 in niso izvzete iz odpusta obveznosti po drugem odstavku 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Drugostopenjski organ je sklenil, da prepoved izdaje sklepa o izvršbi ne velja za terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP, med katere sodijo tudi prispevki, ki so nastali v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka (drugi odstavek tega člena).

3. Tožnik odločitvi oporeka. Ker so bile tožniku odpuščene vse obveznosti nastale do 14. 3. 2012, je izpodbijani sklep nezakonit. Enako kot v pritožbi pojasnjuje, da je bil oklic o začetku postopka osebnega stečaja objavljen 14. 3. 2012 in tožnik izbrisan iz registra 14. 9. 2011, z dnem izbrisa, pa je prenehala obveznost plačila prispevkov za socialno varnost za zasebnike in zaposlene. Dejansko stanje je bilo tako zmotno ugotovljeno najmanj za mesec marec in september 2011, saj je bila v obeh primerih obveznost izračunana previsoko. Prav tako se tožnik ne strinja s pravno podlago in ugotovitvijo tožene stranke, da njegove nezavarovane terjatve predstavljajo prednostne terjatve v skladu s prvim odstavkom 390. člena ZFPPIPP in drugim odstavkom 21. člena istega zakona. Tudi overjen seznam izvršilnih naslovov ni izvršilni naslov za sodno izvršbo in je glede tega sodna praksa enotna. Tako izvršilni naslov ni skladen s 17/1/3 ZIZ, saj dolžnik v postopku zoper seznam izvršilnih naslovov sploh ni imel možnosti ugovarjati, zato tudi ni bila opravljena presoja zakonitosti iz seznama. Prav tako bi bilo treba ugotoviti tudi, ali je terjatev, ki je predmet izpodbijanega sklepa pridobila lastnost prednostne terjatve v postopku osebnega stečaja. Pregled stečajnega spisa St 430/2012 pokaže samo, da je bila toženi stranki priznana navadna terjatev, kar potrjuje prvi dodatni seznam preizkušenih terjatev z dne 17. 7. 2013, ki je skupaj z dodatnim sklepom o preizkusu terjatev Okrožnega sodišča v Maribor z dne 26. 8. 2013 izvršilni naslov in pravnomočno ugotovljeno dejstvo v zvezi s konkretno terjatvijo. V primeru, da sodišče tožbenim ugovorom ne bo sledilo, pa tožnik ugovarja višini davčne obveznosti, saj ZFPPIPP nikjer ne določa, da so prednostne terjatve tudi zamudne obresti nastale pred oziroma po izvedbi stečajnega postopka, ki se izterjujejo v višini 1.357,02 EUR, kar velja enako tudi za stroške postopka v višini 25,00 EUR.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih navedenih v obrazložitvi upravnih odločb. Ugovor, ki se nanaša na izvršilne naslove predstavlja tožbeno novoto, kljub vsemu pa v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je iz tabele v 4. točki izreka izpodbijanega sklepa razvidno, da se terjajo obveznosti vložene preko sistema e-davkov, zaradi česar je tožbeni ugovor, da tožnik zoper njih ni imel možnosti ugovarjati, neutemeljen.

K I. točki izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge navedene v obrazložitvi sklepa organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

7. V obravnavani zadevi se izterjujejo obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike, na podlagi obračunov prispevkov za socialno varnost za zasebnike - OPSVZ, za obdobje od marca 2011 do septembra 2011 in iz naslova prispevkov za zaposlene na podlagi obračunov davčnih odtegljajev od dohodkov iz delovnega razmerja - REK-1, za obdobje od marca 2011 do julija 2011, s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Gre za obveznosti, ki temeljijo na obračunih vloženih preko sistema eDavkov, ki imajo v skladu z določbo prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti pa odpust obveznosti ne učinkuje, kot je določeno v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP. Ta že od začetka uporabe tega zakona, dne 1. 10. 2008 določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona (terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona in terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal) in za prednostne terjatve iz prvega odstavka 21. člena tega zakona.

8. Sodišče kot neutemeljenega zavrača tožbeni ugovor, ki se nanaša na pravilnost izvršilnega naslova. Institut seznama izvršilnih naslovov opredeljuje ZDavP-2 v prvem odstavku 145. člena, ki določa, da se davčna izvršba izvede na podlagi izvršilnega naslova. V drugem odstavku 145. člena so našteti izvršilni naslovi (med katere sodijo: izvršljiva odločba o odmeri davka, izvršljiv obračun davka itd.) in v 9. točki te določbe je (kot izvršilni naslov) naveden seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. Seznam izvršilnih naslovov je torej po določbah ZDavP-2 sicer opredeljen kot samostojni izvršilni naslov, vendar pa nima narave odločbe. Ne odmerne v smislu določb ZDavP-2 in ne upravne odločbe v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku, saj se z njim ne odloča o odmeri ali vračilu davka ali sploh o kakšni (drugi) pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe. Takšen seznam namreč ni upravni akt, ampak je samo zbir že izdanih izvršilnih naslovov (ki še niso bili izvršeni) in zato ne more uživati posebnega pravnega varstva, zato sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka za izterjevane obveznosti priložiti odločbe oziroma sklepe pristojnega organa, zoper katere bi imel tožnik možnost ugovarjati.

9. Sodišče na podlagi ugotovitve, da se od tožnika izterjuje dolgovani znesek, na katerega odpust obveznosti ne učinkuje, zavrača tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na obračun in izterjavo zamudnih obresti ter stroškov postopka. Iz določbe 152.člena ZDavP-2 namreč izhaja, da je dolžnik dolžan pačati stroške davčne izvršbe, prav tako pa določba 151. člena istega zakona določa, da je sestavni del izreka sklepa o izvršbi tudi znesek pripadajočih obresti.

10. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena in jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

11. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.