Jedro

Zaznamba spora – podrejenega zahtevka sicer pomeni, da v primeru uspeha s primarnim zahtevkom, predlagatelj ne bo mogel doseči vpisa lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora, vendar to na samo utemeljenost predloga ne vpliva.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dovoli predlagani vpis.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Cerknici ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca in odločilo, da se predlagani vpis zaznambe spora ne dovoli. Ker je bil zahtevek na ugotovitev lastninske pravice postavljen le podrejeno, niso izpolnjeni pogoji za zaznambo spora. V primeru uspeha po primarnem zahtevku namreč do odločanja o podrejenem sploh ne bo prišlo in nasprotni udeleženec izbrisa zaznambe sploh ne bi mogel doseči. 2. Zoper sklep se predlagatelj pritožuje. Najprej se sklicuje na načelo formalnosti postopka, po katerem je v postopku zaznambe spora treba dokazati le pravno dejstvo vložitve tožbe, kar je predlagatelj dokazal. Da je zaznamba spora dopustna tudi pri podrejenih zahtevkih, pa se je izrekla sodna praksa. Sodišče je tudi kršilo postopke, ker predlagatelju ni vročilo ugovora nasprotnega udeleženca in se zato do navedb v ugovoru ni mogel opredeliti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po določbi 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je pogoj za dovolitev zaznambe spora vložitev tožbe, s katero tožnik zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice. Zakon ne loči med primarnimi in podrejenimi zahtevki, zato pritožnik pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ker predlaganega vpisa ni dovolilo. Zaznamba spora - podrejenega zahtevka sicer pomeni, da v primeru uspeha s primarnim zahtevkom, predlagatelj ne bo mogel doseči vpisa lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora, vendar to na samo utemeljenost predloga ne vpliva. Neutemeljena je tudi skrb nasprotnega udeleženca, da ne bo mogel doseči izbrisa, če bo tožnik uspel že s primarnim zahtevkom. V tem primeru namreč nasprotni udeleženec ne bo več lastnik nepremičnine in za izbris niti ne bo imel pravnega interesa. Predlagatelj pa lahko kot upravičenec iz zaznambe vedno doseže izbris. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, tako da je vpis dovolilo (4. točka drugega odstavka ZZK-1).