Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnik je s tožbo zahteval ugotovitev služnosti hoje in vožnje v korist svojih parcel 1208, 1229/10 in 1230/4, vse k. o. ..., ter v breme nepremičnin v lasti oziroma solasti tožencev. Zahteval je tudi, da sodišče tožencem prepove vznemirjanje služnostne pravice ter odstranitev ovir s poti. Zahtevek za ugotovitev stvarne služnosti je utemeljeval s trditvami o priposestvovanju.

2.Sodišče prve stopnje je: I. dovolilo spremembi tožbe z dne 19. 10. 2021 in 12. 10. 2023; II. zaradi umika tožbe ustavilo postopek v delu zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev služnosti hoje in vožnje po nepremičninah v lasti drugega toženca in tretje toženke ter na prepoved vznemirjanja z njune strani; III. v korist tožnikovih nepremičnin ugotovilo obstoj služnostne pravice hoje in vožnje z vsemi vozili po obstoječi poti v širini 3 m in skupni dolžini 89,90 m v breme vsakokratnih lastnikov služečih nepremičnin parcelna številka 1220/2, 1220/1, 1223/2, 1227/1 in 1229/4 v obsegu, kot to izhaja iz izreka ter mnenja izvedenke Maje Macedoni in dveh skic služnostne poti z dne 15. 5. 2023, ki sta priloga tega mnenja; IV. odločilo, da je prvi toženec dolžan prenehati z vznemirjanjem služnostne pravice, in sicer tako, da v roku osmih dni s služnostne poti, v delu nepremičnine parcelna številka 1227/1 in 1229/4, odstrani gradbeno mrežo in kup peska; V. prvemu tožencu prepovedalo osebno ali po njegovem nalogu tretjim osebam takšno ali kakršnokoli drugo obliko vznemirjanja služnostne pravice hoje in vožnje; VI. v preostalem delu zahtevek zavrnilo; VII. tožniku naložilo, da drugemu tožencu povrne 831,81 EUR pravdnih stroškov s pripadki; VIII. tožniku naložilo, da tretji toženki povrne 831,81 EUR pravdnih stroškov s pripadki; IX. prvemu tožencu naložilo, da tožniku povrne 1.981,51 EUR pravdnih stroškov s pripadki; X. četrtemu tožencu naložilo, da tožniku povrne 1.043,73 EUR pravdnih stroškov s pripadki.

3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika, pritožbi tožencev pa je delno ugodilo in spremenilo sklep v delu, ki se nanaša na stroške postopka. V preostalem je pritožbo tožencev zavrnilo.

4.V zvezi s sodbo višjega sodišča prvi in četrti toženec vlagata predlog za dopustitev revizije in predlagata dopustitev revizije glede vprašanj: 1. Ali sta nižji sodišči pravilno uporabili materialno pravo in ustrezno izpolnili zahtevane standarde pravice do učinkovitega sodnega varstva glede odločitve o obstoju stvarne služnosti, ki je v naravi na sredini presekana in se zaradi tega sploh ne more uporabljati za potrebe dovoza med gospodujočimi nepremičninami in javno cesto? 2. Ali se lahko na podlagi priposestvovanja pridobi stvarno služnost, ki je v celoti nekoristna in nepotrebna za gospodujoče nepremičnine? 3. Ali sta nižji sodišči glede odločitve o obstoju stvarne služnosti z drugačno vsebino, kot je to s tožbenim zahtevkom zahtevala tožeča stranka (namesto služnostne poti, ki predstavlja povezavo med gospodujočimi nepremičninami in javno cesto sta bili dosojeni dve ločeni služnostni poti, ki vsaka na svoji strani vodita v "slepo ulico"), dosodili nekaj drugega in s tem prekoračili tožbeni zahtevek? 4. Ali ima tožeča stranka pravni interes za ugotovitev obstoja stvarne služnosti, ki je v celoti nekoristna in nepotrebna za gospodujoče nepremičnine? 5. Ali priposestvovalna doba za pridobitev stvarne služnosti lahko začne teči v primeru, da je lastnik gospodujoče nepremičnine tudi solastnik služeče nepremičnine? 6. Ali bi drugostopenjsko sodišče na pritožbeni obravnavi dne 02.04.2025 moralo zaslišati tudi drugo in tretjo toženo stranko? 7. Ali obrazložitev drugostopenjskega sodišča glede dejstva, da naj bi zanikanje trditev tožencev o obstoju dogovora z dne 29.08.2019 izhajalo iz predhodnih navedb tožeče stranke, dosega zahtevani standard obrazloženosti? 8. Ali lahko sodišče trditev stranke šteje za manj verjetno zgolj iz razloga, ker ta trditev ni bila podana že v prvi vlogi v postopku? 9. Ali je odločitev drugostopenjskega sodišča v predmetni zadevi materialnopravno in procesnopravno pravilna?

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a Zakon o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru ti pogoji niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.