Jedro

Dolžnik izkaže upravičenost do višje omejitve iz naslova preživljanja družinskega člana ali druge osebe, ki jo je dolžan preživljati po zakonu, z javno listino pri izvrševalcu sklepa o izvršbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnice za omejitev izvršbe.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila dolžnica brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov v smislu prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Navedla je, da je v predlogu prosila za omejitev izvršbe na plačo, ker preživlja dva mladoletna otroka. Meni, da zakon dopušča omejitev izvršbe na plačo zaradi preživljanja drugih oseb. Sodišče je v izpodbijanem sklepu obrazložilo, da je predlog zavrnilo, ker ni utemeljila dejstev. Izpostavlja, da upnik zaradi tega ne bo v slabšem položaju, saj se bo poplačilo dolga vseeno izvajalo, le v manjšem znesku.

3. Upnik je v odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbi kot neutemeljeni in se zavzemal za zavrnitev pritožbe. Priglasil je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo določilo drugega odstavka 34. člena ZIZ in ob tem pravilno obrazložilo, da se izvršba primarno opravi s tistimi sredstvi in predmeti izvršbe, ki jih je v predlogu za izvršbo predlagal upnik, dolžnik pa lahko nato predlaga, da se izvršba opravi le v omejenem obsegu, vendar pod pogojem, da zatrjuje in dokaže, da bo terjatev s preostalim sredstvom izvršbe poplačana.

6. Dolžnica pritožbeno ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da v predlogu za omejitev izvršbe ni podala nobenih dejstev, iz katerih bi izhajalo, da bo upnikova terjatev z drugimi sredstvi poplačana, niti ni v tej smeri predložila nobenega dokaza, zato je sodišče predlog za omejitev izvršbe pravilno zavrnilo.

7. Ob pritožbenih navedbah je še pojasniti, da je sodišče prve stopnje že v sklepu o dovolitvi izvršbe pojasnilo, kakšne so zakonske omejitve, s katerimi se zagotavlja socialna varnost dolžniku in osebam, ki jih je dolžnik dolžan preživljati.1 Te omejitve mora v višini, ki velja za posameznega dolžnika, upoštevati sam izplačevalec plače oziroma drug izvrševalec sklepa. Kot je tudi pravilno v sklepu o izvršbi navedlo sodišče prve stopnje, dolžnik izkaže upravičenost do višje omejitve iz naslova preživljanja družinskega člana ali druge osebe, ki jo je dolžan preživljati po zakonu, z javno listino pri izvrševalcu sklepa o izvršbi.2

8. Pritožba glede na navedeno ni utemeljena in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ker ga ni šteti kot potrebnega izvršilnega stroška, saj ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Prim. 1. točko prvega odstavka 102. člena ZIZ. 2 Kadar to ni mogoče, pa pred sodiščem z zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, ki je prosta plačila sodne takse, prim. peti odstavek 102. člena ZIZ.