Jedro

Pravica do vračila premoženja v naravi v denacionalizacijskem postopku ni pravica, izražena v denarni vrednosti.

Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če je pravno vprašanje, ki je v obravnavani zadevi bistveno za odločitev, že rešeno v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od navedenega stališča upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča ne odstopa.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je prvi tožnik po pooblaščencih vložil revizijo. Njeno dovoljenost uveljavlja po 1. in 2. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija, je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo tožbo M. J., na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 pa zavrnilo tožbo ostalih tožnikov zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 30. 8. 2007, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 24. 1. 2008. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa, s katero je ta zavrnil zahtevo za denacionalizacijo v tej zadevi obravnavanega premoženja, to je vračila po podržavljenju nadzidanih dveh nadstropij na objektu S. 13 in prizidka S. 13 a, skupaj s pripadajočimi zemljišči, ker so podane ovire iz tretjega odstavka 16. člena in 32. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen. Nadzidani dve etaži s šestimi stanovanji ter prizidek so nove stvari, nastale po podržavljenju, zato ne morejo biti predmet vračanja po ZDen.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje revident, je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov.

6. V tej zadevi revident uveljavlja vračilo obravnavanega premoženja v naravi. Vrhovno sodišče je že v več sklepih sprejelo stališče, da pravica do vračila premoženja v naravi ni pravica, izražena v denarni vrednosti. Takšno stališče je v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010 sprejelo tudi Ustavno sodišče. Glede na navedeno se revident neutemeljeno sklicuje na vrednost objekta, kakršna izhaja iz mnenja izvedenca in je navedena tudi v izpodbijani sodbi. Prav tako se neutemeljeno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Up-1267/08 z dne 15. 10. 2008, ki se nanaša na drugačno pravno in dejansko situacijo, kakršna je v obravnavani zadevi, saj je v navedeni zadevi stranka poleg vračila v naravi uveljavljala tudi odškodnino za zmanjšano vrednost stavbe. Ker v obravnavani zadevi torej ne gre za spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pa je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

8. Revident v obravnavani zadevi uveljavlja odstop od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča (I Up 1057/2002 in II Ips 246/2005) in stališč Ustavnega sodišča (Up-233/98 in Up-237/97), da v primeru oblikovanja stanovanj z nadzidavo ne nastane nova stvar. Sklicuje se tudi na sodbi Vrhovnega sodišča v zadevah II Ips 222/95 in II Ips 8/2008 ter sklep II Ips 205/86, iz katerih izhaja, da z gradnjo na zemljišču v družbeni lastnini ni mogoče pridobiti lastninske pravice oziroma pravice uporabe.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ni podan zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in stališč Ustavnega sodišča. Zadeve, na katere se sklicuje revizija, se nanašajo na drugačno pravno in dejansko situacijo od situacije v obravnavani zadevi, in sicer na preureditev skupnih prostorov v stanovanjske (odločbi US Up-233/98 in Up-237/97 ter sodba Vrhovnega sodišča I Up 1057/2002) oziroma na uporabo pravil o gradnji na tujem svetu v primeru gradnje na družbeni lastnini (sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 8/2008, II Ips 246/2005, II Ips 222/95). V obravnavani zadevi je bila glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je Vrhovno sodišče po določbi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 vezano, podržavljena nepremičnina po podržavljenju nadzidana za dve nadstropji in dograjena s prizidkom. Prav navedena nadzidava in prizidava sta predmet obravnavanja v tej zadevi. Če pa je zaradi dozidav, nadzidav ali drugih investicijskih vlaganj zunanjost, namembnost ali površina podržavljenega objekta bistveno spremenjena, objekta (kot celote podržavljenega in po podržavljenju nadzidanega oziroma prizidanega) ni mogoče vrniti v izključno last in posest, saj bi bilo takšno vračanje v nasprotju z namenom ZDen (sodbe U 1516/93 z dne 31. 3. 1994, U 536/95 z dne 22. 10. 1998, U 1915/96 z dne 10. 11. 1999 in II Up 48/99 z dne 12. 10. 2000). Ker izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje od navedenega stališča, uveljavljenega v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča, ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1. 10. Glede na to, da revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 11. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.