Jedro

Ker je med pravdnima strankama spor o meji, je odločitev o prekinitvi pravdnega postopka pravilna. Tožeča stranka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve in nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena, zato je pravilna odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim prvim sklepom naložilo tožeči stranki, da v 30 dneh sproži pred nepravdnim sodiščem postopek za ureditev meje med parc. št. 889/2 k.o. L. in parc. št. 899 k.o. L. Sklenilo je, da se pravdni postopek prekine do pravnomočne rešitve postopka pred nepravdnim sodiščem, ker samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja. Z izpodbijanim drugim sklepom je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker tožeča stranka ni izkazala niti verjetnosti terjatve niti nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve sicer onemogočena oz. otežena.

Proti sklepoma se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po čl. 353/1 Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - , predlaga spremembo oz. razveljavitev obeh sklepov ter navaja: Ni zakonitih razlogov in tudi ne potrebe, da se postopek prekine, ampak ga je treba nadaljevati. Tožeča stranka pa je že vložila predlog za določitev meje, čeprav bi se praviloma to vprašanje moralo reševati v tem postopku. Glede drugega sklepa pa je tožeča stranka izkazala verjeten obstoj terjatve, saj iz geodetske skice izhaja, da je del strehe spornega objekta na parceli tožnikov. Sicer pa zahteva odmik od meje. Že urbanistični inšpektor je izdal odločbo o odstranitvi objekta. Gradnjo je treba ustaviti v tej fazi. Pritožbeno sodišče naj obsodi nezakonito ravnanje tožencev. Tožeči stranki se še vedno dela škoda, ker drugi toženec spodkopava pobočje. Edina možnost spravila lesa in stelje je tako na mestu, kjer je brunarica. Tožeča stranka ima tudi služnostno pravico in toženca vanjo posegata.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče v celoti sprejema kot pravilni obe odločitvi sodišča prve stopnje in razloge izpdbijanih sklepov. Tem razlogom glede na pritožbene trditve še dodaja: K sklepu o prekinitvi postopka: Pritožba je protislovna. Ne strinja se sicer s tem, da je sodišče prve stopnje prekinilo postopek, vendar hkrati pove, da se je tožeča stranka po tem sklepu že ravnala in vložila predlog za ureditev meje.

To pomeni, da sklep sprejema. Sicer pa je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu s čl. 213 ZPP, saj se je odločilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, torej vprašanja, kje teče meja med parcelama pravdnih strank. Taka odločitev je zakonita, kot posledica take odločitve pa je pravilna tudi odločitev o prekinitvi postopka.

Pritožba torej nima prav, ko trdi, da ni razlogov za prekinitev postopka, hkrati pa sprejema odločitev o tem, da je treba vložiti predlog za ureditev meje. Pa tudi ne glede na tako stališče tožeče stranke je odločitev o prekinitvi postopka in napotitev na ureditev meje v nepravdnem postopku pravilna.

K sklepu o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe: Z začasno odredbo zahtevata tožnika takojšnje prenehanje z vsakršnimi gradbenimi deli zunanje ali notranje ureditve na južni strani parcele 889/2 k.o. L. Gledano v luči takega predloga se izkaže, da so pritožbene trditve neupoštevne, odločitev in izčrpni razlogi sodišča prve stopnje pa pravilni. Četudi bi del strehe spornega objekta segal na zemljišče tožeče stranke, to še ne izkazuje verjetnosti terjatve, kot je postavljena v predlogu za izdajo začasne odredbe, pa tudi ne verjetnosti terjatve, zahtevane s tožbo. Gledano samo s stališča verjetnosti obstoja terjatve v smislu čl. 267/1 Zakona o izvršilnem postopku - ZIP - in glede na same trditve tožnikov namreč tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni izkazana verjetnost obstoja terjatve za odstranitev celotnega objekta, v zvezi s tem pa tudi ni razlogov za to, da bi se tožnikoma prepovedovala zunanja ali notranja ureditev na njuni parceli. Vprašanje škode, ki ga načenja pritožba, in ki se nanaša na kamnito steno pobočja, pa ne more biti odločilno, saj se tožbeni zahtevek nanaša na odstranitev objekta, začasna odredba pa je s tem v zvezi. Škoda, ki jo omenja, je lahko predmet posebnega postopka. Enako velja glede vprašanja služnostne pravice, ki ga tožeča stranka prav tako šele v pritožbi prvič načenja. Gre samo za trditve in za poskus, v pritožbi spreminjati dejansko podlago predloga za izdajo začasne odredbe, kar ne more biti upoštevno. Na ostale pritožbene trditve, ki se našajo predvsem na urbanistično inšpekcijo in na potek prejšnjih pravdnih postopkov, pa ni potrebno odgovarjati, ker za odločanje o zadevi to ni bistveno.

Odločitev pritožbenega sodišča je utemeljena na določilu čl. 380 tč.

2 ZPP v zvezi s čl. 381 istega zakona in v zvezi s čl. 14 ZIP.