Jedro

Tako obdolženec kot tudi večina prič, zlasti pa priča M. P., ki je bil tedaj vodja mariborske poslovne enote oškodovane družbe in ki je vodil celotno poslovanje z obdolžencem, prebivajo na območju Okrožnega sodišča v Mariboru. Tudi nepremičnina, ki je bila predmet sporne leasing pogodbe, se nahaja v Slovenski Bistrici, torej na območju Okrožnega sodišča v Mariboru. Ta dejstva brez dvoma indicirajo lažjo izvedbo postopka pred mariborskim sodiščem, po oceni Vrhovnega sodišča pa so tudi izražena v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo procesno ekonomičnost, prevladujejo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti.

Izrek

I. Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Kopru je bila zahtevana uvedba preiskave zoper obdolženega A. M. zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2. Obdolženec in njegov zagovornik sta iz razloga lažje izvedbe postopka vložila predloga za prenos pristojnosti na Okrožno sodišče v Mariboru. Navajata, da naj bi bilo glede na njegov opis očitano dejanje storjeno tudi na območju Okrožnega sodišča v Mariboru. Zahteva za preiskavo obdolžencu namreč očita storitev kaznivega dejanja pri izvajanju gospodarske dejavnosti na sedežu s. p., to pa je v Slovenski Bistrici, kjer bi obdolženec moral plačevati pogodbene obveznosti. Tudi nepremičnina, ki je predmet leasinga, leži v Slovenski Bistrici, njena cenitev pa je nujno potrebna za ugotovitev dejanskega stanja v tej zadevi. V poslovni enoti oškodovane družbe v Mariboru bi moral biti izdelan tudi obračun leasinga, ki je prav tako nujen za ugotavljanje odločilnih dejstev. Razen priče K., vse priče, ki so povezane s sporno leasing pogodbo, zlasti pa priča M. P., ki je vodil celotno leasing razmerje, živijo v Mariboru. Iz Maribora prihajata tudi obdolženec in stečajni upravitelj. Obdolženec v predlogu tudi navaja, da nima sredstev, da bi plačal stroške prevoza do sodišča v Kopru, saj je bilo vse njegovo premoženje zarubljeno, zaprosil pa je tudi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 3. Po prvem odstavku 26. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je praviloma krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno. Glede kraja storitve kaznivega dejanja je v našem kazenskem zakonu sprejeta t. i. ubikvitetna teorija. Na podlagi prvega odstavka 19. člena KZ-1 se namreč šteje, da je kaznivo dejanje storjeno tako na kraju, na katerem je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica. Če je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno na območju raznih sodišč, je pristojno tisto sodišče, ki je na zahtevo upravičenega tožilca prvo začelo postopek; če se ta še ni začel, pa sodišče, pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka (tretji odstavek 26. člena ZKP).

4. Iz opisa kaznivega dejanja, kot izhaja iz zahteve za uvedbo preiskave, je razvidno, da naj bi bilo očitano kaznivo dejanje storjeno tako v Kopru kot v Mariboru. Glede na to, da je bila uvedba predmetnega postopka zahtevana pred Okrožnim sodiščem v Kopru, ob upoštevanju navedenih zakonskih določb, Vrhovno sodišče ugotavlja, da je za odločanje v tej zadevi glede na splošna pravila o določitvi krajevne pristojnosti pristojno Okrožno sodišče v Kopru.

5. Vendar pa lahko po določbi prvega odstavka 35. člena ZKP skupno neposredno višje sodišče določi za postopek tudi drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Lažja izvedba kazenskega postopka pomeni procesno ekonomičnost, ki temelji na predvidevanju, da bo delegirano sodišče potrebna procesna dejanja opravilo hitreje, z manjšimi stroški in tudi z manjšo izgubo časa za procesne udeležence kot pa sicer pristojno sodišče.1 Takšne okoliščine so med drugim podane, če imajo vsi ali pretežna večina procesnih udeležencev prebivališče na območju delegiranega sodišča.2

6. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so v obravnavanem primeru podane okoliščine, ki narekujejo prenos pristojnosti na Okrožno sodišče v Maribor. Tako obdolženec kot tudi večina prič, zlasti pa priča M. P., ki je bil tedaj vodja mariborske poslovne enote oškodovane družbe in ki je vodil celotno poslovanje z obdolžencem, prebivajo na območju Okrožnega sodišča v Mariboru. Tudi nepremičnina, ki je bila predmet sporne leasing pogodbe, se nahaja v Slovenski Bistrici, torej na območju Okrožnega sodišča v Mariboru. Navedena dejstva brez dvoma indicirajo lažjo izvedbo postopka pred mariborskim sodiščem, po oceni Vrhovnega sodišča pa so tudi izražena v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo procesno ekonomičnost, prevladujejo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti.

7. Glede na pojasnjeno je Vrhovno sodišče predlogoma ugodilo in na podlagi prvega odstavka 35. člena ZKP za odločanje v tej zadevi določilo Okrožno sodišče v Mariboru.

1 Tako Horvat, Š., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 83, in odločba Vrhovnega sodišča I Kr 34576/2015 z dne 23. 6. 2016. 2 Gl. Horvat, Š., ibid., str. 83.