Up-283/96

4.11.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. M., ki ga zastopa C. L., odvetnik v L. na seji senata dne 4. novembra 1996

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. M. zoper sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. Ks 110/96 z dne 7.10.1996 v zvezi s sklepom preiskovalnega sodnika tega sodišča št. Kpd 219/96 z dne 5.10.1996 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je dne 11.10 1996 vložil po svojem pooblaščencu ustavno pritožbo zoper sklep senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti, s katerim je bila zavrnjena pritožba njegovega zagovornika zoper sklep dežurnega preiskovalnega sodnika o odreditvi pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 2. točki prvega odstavka 432. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 - v nadaljevanju: ZKP).

2.V ustavni pritožbi smiselno zatrjuje kršitev 19., 20. in 25. člena Ustave. Trdi, da je bil pripor zoper njega odrejen nezakonito, da iz sodnih odločb ne izhaja dovolj natančno, da naj bi bil prav on nevaren za ljudi in da posebne okoliščine, ki naj bi bile razlog za odreditev pripora, niso konkretno obrazložene. Pavšalne naj bi bile zlasti navedbe preiskovalnega sodnika o kaznivih dejanjih, ki se mu očitajo v zvezi z utemeljevanjem ponovitvene nevarnosti in ki jih je konkretno navedel šele senat v izpodbijanem sklepu. Poleg tega po mnenju pritožnika ne gre niti za istovrstna niti za podobna kazniva dejanja, tako da z njimi nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj ni mogoče utemeljiti.

Poudarja še, da (pritožnik) ni specialni povratnik, da se s kaznivimi dejanji ne peča obrtoma in da zato posebne okoliščine, ki bi utemeljevale odreditev pripora, sploh niso podane.

3.Pritožnik predlaga, da Ustavno sodišče izpodbijana sklepa razveljavi in odrejeni pripor odpravi.

B.

4.Po določbi drugega odstavka 19. člena Ustave se nikomur ne sme vzeti prostosti, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon. Po določbi prvega odstavka 20. člena Ustave se sme oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, pripreti samo na podlagi odločbe sodišča, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi. ZKP določa v 2. točki prvega odstavka 432. člena, da se sme v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem pripor odrediti, če gre za kaznivo dejanje zoper javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost ali za kaznivo dejanje s prvinami nasilja, za katero se sme izreči kazen zapora dveh let, pa posebne okoliščine opravičujejo bojazen, da bo obdolženec to kaznivo dejanje ponovil ali da bo storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. Kriterije, pod katerimi je v skladu z ustavnimi določbami in določbami ZKP dopustno zoper osebo, za katero je ugotovljen utemeljen sum, da je storila določeno kaznivo dejanje, odrediti pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, je Ustavno sodišče že opredelilo v nekaterih svojih odločbah, zlasti pa v odločbi št. U-I-18/93 z dne 11. aprila 1996.

5.Po pregledu izpodbijanih sodnih odločb Ustavno sodišče ugotavlja, da je sodišče pri odreditvi pripora pritožniku iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti sledilo zahtevam, ki jih za odvzem prostosti postavljata Ustava in ZKP, in da je ravnalo v skladu s kriteriji, ki jih je opredelilo Ustavno sodišče. Pri tem tudi ni kršilo pritožnikove pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, saj so iz obrazložitve obeh izpodbijanih sklepov razvidni razlogi za odločitev na tak način, da je mogoče ob njihovem vpogledu opraviti razumen preizkus sodnega odločanja.

6.Ni torej mogoče pritrditi pritožniku, da sodišče svoje odločitve ni obrazložilo oziroma, še posebej, da ni obrazložilo obstoja ponovitvene nevarnosti. Že preiskovalni sodnik je namreč v sklepu, s katerim je odredil pripor, navedel, na podlagi česa šteje, da je podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, ki se očita pritožniku, opredelil pa je tudi konkretne okoliščine, ki pomenijo po presoji sodišča realno nevarnost, da bi pritožnik na prostosti kaznivo dejanje s prvinami nasilja ponovil ter presodil, zakaj šteje, da je pripor neogibno potreben in v sorazmerju z drugo, prav tako varovano ustavno dobrino, to je varnostjo drugih ljudi. Vse te elemente vsebuje tudi sklep izvenobravnavnega senata, ki dopolnjuje sklep preiskovalnega sodnika le v tem, da navede, za katera kazniva dejanja še, poleg kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti iz 317. člena Kazenskega zakonika, ki se obravnava v tem postopku, je zoper pritožnika zahtevana preiskava ter s tem konkretizira eno od okoliščin, ki jih je sodišče upoštevalo pri odločanju. Protispisna je pritožnikova trditev, da kazniva dejanja iz zahteve za preiskavo "niso istovrstna niti podobna", saj je iz obrazložitve sklepa senata jasno razvidno, da gre pri vseh kaznivih dejanjih, razen pri enem (goljufija po členu 217/III in I KZ RS) za kazniva dejanja z elementi nasilja (kaznivo dejanje napada na uradno sebo, ko ta opravlja naloge varnosti po členu 303/II in I KZ RS, kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po členu 134/I KZ RS, kaznivo dejanje nasilništva po členu 299/I KZ RS). Sicer pa je senat pri presoji obstoja ponovitvene nevarnosti upošteval kot odločilne iste konkretne okoliščine kot že pred tem preiskovalni sodnik, zlasti večletni spor med pritožnikom in oškodovancema ter dejstvo, da je pritožnik že pred obravnavanim kaznivim dejanjem - ko je pod okno stanovanjske hiše oškodovancev odvrgel ročno ofenzivno bombo - konflikt z njima razreševal na nasilen način, s tem da jima je pri hiši s kolom polomil več okenskih stekel. Da je prav te okoliščine pri ugotavljanju obstoja nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja štelo za odločilne, je stvar presoje sodišča, ki ni vezano na nobena posebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejeno.

7.Ker torej v obravnavanem primeru očitno ne gre za zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin s posameznim aktom, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v senatu, ki so ga sestavljali predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič in člana dr. Peter Jambrek in dr. Janez Šinkovec.

Predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič