Jedro

Neutemeljen je tožbeni očitek o kršenju načela zaslišanja stranke. Res je tožnica navajala, da je stara 80 let in slabega zdravstvenega stanja, vendar vročitve kopij vodilnih delov mape in načrta arhitekture PGD iz septembra 2008, ki jih je po naročilu tožničinega sina izdelalo podjetje ..., in so priloga njegovi vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja in vlogi za izračun komunalnega prispevka, ni zahtevala. Glede na to, in ker je bila tožnica tudi večkrat pozvana, da si navedene listine lahko vpogleda na sedežu inšpekcijskega organa, tudi ni utemeljen njen ugovor o kršenju načela zaslišanja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožnici izrekla inšpekcijske ukrepe zaradi nelegalne gradnje na zemljiščih s parc. št. 1755/2 in 1755/3, obe k.o. ..., in sicer prizidka tlorisne pravokotne oblike s streho na terasi, ki je izveden na J obstoječega stanovanjskega objekta, mansarde tlorisa pravokotne oblike, ki je izvedena nad pritličjem, na JV delu obstoječega stanovanjskega objekta, vključno s stopniščem s podestom, ki je dozidano ob JV fasadi mansarde objekta, terase tlorisa pravokotne oblike, ki je izvedena nad obstoječo ploščo na južnem delu obstoječega stanovanjskega objekta in nadstreška s stekleno kritino in kovinsko konstrukcijo, tlorisa nepravilne oblike, ki je izveden nad parkiriščem ob SV fasadi mansarde in nad stopniščem ob JV fasadi mansarde, vse navedenih dimenzij. Naložila ji je, da takoj po prejemu odločbe ustavi njeno nadaljnjo gradnjo (1. točka izreka) in da jo v roku 3 mesecev po vročitvi te odločbe odstrani ter vzpostavi prejšnje stanje (2. točka izreka), saj se bo v nasprotnem primeru začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo z denarno kaznijo (3. točka izreka). Za objekte so bile na podlagi 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) izrečene prepovedi (4. točka izreka), poleg tega pa še odločeno, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka) in da stroškov postopka ni (6. točka izreka).

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je lastnik zemljišč parc. št. 1755/2 in 1755/3, obe k.o. ..., A.A. na poziv inšpektorice pisno navedel, da je investitorka gradnje predmetnih objektov njegova mama, tj. tožnica, da so se dela izvajala postopoma, nekaj v letu 2007, nekaj pa v letu 2008. To je v pisni vlogi potrdila tudi tožnica. Toženka je dejansko stanje med drugim ugotovila tudi z ogledom z dne 27. 3. 2012 in na podlagi PGD za adaptacijo stanovanjskega objekta z dozidavo in nadzidavo, ki ga je 2008 izdelalo podjetje ... Na podlagi izvedenega ugotovitvenega postopka je ugotovila obseg predmetne gradnje ter da si zavezanka za gradnjo obravnavanih objektov ni pridobila gradbenega dovoljenja, ki bi ga morala imeti. Pri tem se sklicuje na 3. člen ZGO-1, ukrep utemeljuje na 152. členu ZGO-1. Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožničino pritožbo kot neutemeljeno. Pritrjuje ugotovitvi toženke, da je bil obstoječi stanovanjski objekt po pridobitvi gradbenega dovoljenja dozidan, nadzidan in tudi spremenjen v gabaritih. S pojasnilom zakaj inšpekcijski ukrepi, določeni z 152. členom ZGO-1 veljajo tako za objekte, ki se gradijo, kot za objekte, ki so že zgrajeni, zavrača pritožbeni ugovor zoper 1. točko izreka izpodbijane odločbe, s katero je bilo odločeno o takojšnji ustavitvi gradnje, kljub temu, da je gradnja že končana.

Glede pritožbenega očitka, da ni navedeno, od kod so povzeti gabariti in lociranost posameznih posegov, se upravni organ druge stopnje sklicuje na prilogo zapisnika z dne 27. 3. 2012, in sicer skico objektov, iz katere izhaja natančna izmera posameznih delov in njihova lega. Skico ocenjuje kot natančno in pregledno in ugotavlja, da vsebuje vse potrebne podatke. Pritožbeni ugovor, da z opravljenim ogledom upravni organ ni mogel ugotoviti, kaj je bilo zgrajeno leta 1972 in kaj kasneje, pa upravni organ druge stopnje zavrača s sklicevanjem na listine, v katere je inšpekcijski organ vpogledal, na tožničine izjave in na izjave stranskega udeleženca z dne 21. 6. 2012. Glede pritožbene navedbe, da ji kljub njeni starosti in zdravstvenem stanju niso bili poslani na dom vsi dokazi, za kar je zaprosila, drugostopenjski organ ugotavlja, da je bila tožnica kljub temu seznanjena z vsemi dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za odločitev.

Tožnica se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je 1. točka izreka izpodbijane odločbe nepravilna, nezakonita in neizvršljiva, ker tožnici nalaga ustavitev gradnje prizidka, mansarde, terase in nadstreška, ki je že izvedena, saj je bila gradnja že pred leti končana. V nadaljevanju tožbe zatrjuje, da je bilo v postopku izdaje izpodbijane odločbe kršeno načelo zaslišanja stranke in načelo ekonomičnosti postopka ter druge določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki stranki omogočajo učinkovito varovanje njenih pravic. V zvezi s tem navaja, da ji ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dokazih, na katere se opira izpodbijana odločba, saj ji je inšpektorica na njeno prošnjo, naj se ji vsi dokazi iz spisa pošljejo na dom, ker zaradi starosti in zdravstvenega stanja ni sposobna priti iz Portoroža v Koper, odgovorila, da se listine (kopije dela vodilne mape in načrta arhitekture), ki jih je pridobila iz spisa o odmeri komunalnega prispevka, nahajajo na sedežu inšpektorata, kjer si jih lahko ogleda.

Poleg tega so listine, na katere se sklicuje inšpektorica, le dokaz o vsebini projektne dokumentacije, ki je bila predložena upravni enoti kot priloga k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja in občini za odmero komunalnega prispevka, ne dokazujejo pa, kaj je bilo zgrajeno pred tem in kaj po tem. Iz odločbe pa naj tudi ne bi bilo razvidno, ali so posegi, navedeni v izreku odločbe, povzeti iz dokumentacije, pridobljene na občini Piran, ali po dejanskem stanju ter ali se ti skladajo.

Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi, odločbi upravnega organa prve stopnje in upravnega organa druge stopnje odpravi ter zadevo vrne v ponovni postopek, toženki pa naloži, naj tožniku plača stroške postopka.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Neutemeljen je tožbeni očitek o nezakonitosti odrejene ustavitve gradnje, ki naj bi bila že pred leti zaključena. Navedeni izrek je namreč v skladu s 152. členom ZGO-1, ki ne določa različnih inšpekcijskih ukrepov glede na to, ali se nelegalna gradnja še izvaja ali pa je objekt že zgrajen. Poleg tega odrejena ustavitev gradnje ne pomeni le ustavitve nedokončane gradnje, ampak tudi prepoved morebitnih nadaljnjih posegov na spornem objektu. Zato v konkretnem primeru dejstvo, da se gradbena dela na objektu ne izvajajo več, ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe.

Neutemeljen je tudi ugovor o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju glede obsega nelegalne gradnje. Toženka je namreč svoje ugotovitve glede obsega nelegalne gradnje oprla na številne listine, ogled objekta ter zaslišanje strank, ter jih tudi ustrezno obrazložila. Tožnica pa zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da brez primerjave s projektom, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, resničnega dejanskega stanja ni mogoče ugotoviti, ugotovitev inšpektorice ni uspela izpodbiti.

Neutemeljen je tudi tožbeni očitek o kršenju načela zaslišanja stranke. Iz listin v upravnem spisu je razvidno, da je bila tožnica z dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za odločitev, seznanjena z dopisoma inšpekcijskega organa z dne 26. 3. 2013 in 10. 4. 2013. Inšpekcijski organ je s sklepom z dne 10. 4. 2013 tudi ugodil njeni prošnji za podaljšanje roka, v katerem se lahko o navedenih ugotovitvah izjavi, za katerega je zaprosila zaradi starosti in zdravstvenega stanja. Tožnica pa ne v vlogi za podaljšanje roka ne v izjavi, ki jo je dala 3. 5. 2013, ni niti zatrjevala niti dokazovala, da listin zaradi starosti in bolezni ne more vpogledati. Res je navajala, da je stara 80 let in slabega zdravstvenega stanja, vendar vročitve kopij vodilnih delov mape in načrta arhitekture PGD iz septembra 2008, ki jih je po naročilu tožničinega sina izdelalo podjetje ... d.o.o., in so priloga njegovi vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja in vlogi za izračun komunalnega prispevka, ni zahtevala. Glede na to, in ker je bila tožnica tudi večkrat pozvana, da si navedene listine lahko vpogleda na sedežu inšpekcijskega organa, tudi ni utemeljen tožničin ugovor o kršenju načela zaslišanja.

Ker tožnica ne navaja, da se posegi, navedeni v izreku odločbe, ne skladajo z dejanskim stanjem, sodišče ni presojalo ugovora, da iz odločbe ni razvidno, ali so povzeti iz dokumentacije, pridobljene na občini Piran, ali po dejanskem stanju.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.