Jedro

Abstraktna garancija je samostojna in neodvisna od osnovnega posla, zato se upnik lahko upre unovčitvi garancije le, če se sklicuje na zlorabo.

Unovčitev garancije ni pogojena s številom napak niti z oceno vrednosti sanacije ugotovljenih napak. To bi pomenilo že reševanje osnovnega razmerja, kar pa je v nasprotju z namenom bančne garancije kot samostojne in neodvisne garancije.

Gre za abstraktno garancijo, kjer že primerjava garancije in zahtevka za vnovčitev pokaže, da zahtevek ustreza pogojem iz garancije. Konkretizacija napake pa ni potrebna, saj bi abstraktna bančna garancija v tem primeru izgubila svoj smisel.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je upnik predlagal, da se dolžnikovemu dolžniku prepove, da v breme upnika izplača znesek v višini 17.435,86 EUR po garanciji za odpravo napak v garancijski dobi št. 13685/9 z dne 10.11.2005 po zahtevku za unovčitev z dne 02. 12. 2010 v korist dolžnika; v primeru kršitve gornje obveznosti iz te začasne odredbe bi bil dolžnikov dolžnik dolžan plačati denarno kazen v višini 17.435,86 EUR, ki se izvrši z rubežem, cenitvijo in prodajo premičnin na sedežu banke; upnik pa bi moral v opravičbo te začasne odredbe sprožiti ustrezen pravdni postopek v roku 60 dni; začasna odredba bi veljala do pravnomočno končanega pravdnega postopka iz prejšnje točke te začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je odločilo še, da upnik sam nosi stroške tega postopka.

Upnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ, in predlagal razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe z obrazložitvijo, da je garancija za odpravo napak v garancijski dobi št. 13685/9 z dne 10. 11. 2005 (priloga A21) abstraktna bančna garancija. Če banka garant izda takšno garancijo „na prvi poziv“, se s tem izogne vlogi arbitra, ali je bila pogodba izpolnjena ali ne. Namen take garancije je, da se terjatev upravičenca garancije najprej poplača, nato pa se šele ugotovijo sporna vprašanja med naročnikom garancije in upravičencem glede pravilne izpolnitve pogodbe. Upravičenec garancije mora z originalnim pismom zahtevati unovčitev garancije z navedbo, da izvajalec v garancijskem roku oziroma v roku, ko velja ta garancija, ne bo izpolnil svoje obveznosti, ter mu predložiti original garancije št. 13685/9. Iz zahtevka za unovčitev instrumenta zavarovanja z dne 02. 12. 2010 (priloga A22) izhaja, da zahtevek izpolnjuje pogoje, predvidene v garanciji. Abstraktna garancija je samostojna in neodvisna od osnovnega posla, zato se upnik lahko upre vnovčitvi garancije le, če se sklicuje na zlorabo. Smiselno pa iz prvostopnega sklepa izhaja, da zloraba ni podana.

Sodišče druge stopnje soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je predmet spora bančna garancija „na prvi poziv“, kateri tudi pritožnik ni ugovarjal. Navajal pa je, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo o zatrjevani zvijačnosti in zlorabi dolžnika. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da zvijačnosti na strani dolžnika ni. Dolžnik je upnika večkrat pozval k odpravi napak, ki jih izvajalec v dogovorjenem roku ni saniral niti podaljšal bančne garancije. Iz zahtevka za unovčitev pa ni razvidna trditev upnika, da je dolžnik podal le eno reklamacijo v odprtem garancijskem roku, in sicer za talno keramiko v šolski kuhinji v OŠ T. Pritožnik vztraja, da je bila reklamirana le ena napaka, ki pa vnovčitve garancije v celotnem znesku ne utemeljuje. Vendar po oceni pritožbenega sodišča pritožnik s takšnimi razlogi ne more uspeti. Vnovčitev garancije ni pogojena s številom napak niti z oceno vrednosti sanacije ugotovljenih napak. To bi pomenilo že reševanje osnovnega razmerja, kar pa je v nasprotju z namenom bančne garancije kot samostojne in neodvisne garancije. Ugovori iz temeljnega posla kot že rečeno ne pridejo v poštev.

Ne drži niti pritožbena navedba, da bi dolžnik moral navesti, zaradi katere konkretne napake se unovčenje zahteva. Kot je že obrazloženo, gre za abstraktno garancijo in primerjava garancije (priloga A21) in zahtevka za unovčitev (priloga A22) pokaže, da zahtevek ustreza pogojem iz garancije. Konkretizacija napake pa ni potrebna, saj bi abstraktna bančna garancija v tem primeru izgubila svoj smisel. Da pa napaka obstaja, je razvidno že iz navedb upnika in predloženih dokazov (prim. predložena izvedeniška mnenja).

Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljeni. Ker niso podani niti tisti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).