Jedro

Iz podatkov spisa ne izhaja, tožnica pa tega tudi ne zatrjuje, da bi svojo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči dopolnila s podatki, ki jih je zahtevala tožena stranka v pozivu z dne 12. 3. 2013. Tožena stranka je v svojem pozivu jasno, določno in natančno navedla, katere podatke potrebuje za meritorno odločanje o tožničini prošnji, slednja pa v upravnem postopku ni kakorkoli uveljavljala, da zahtevanih podatkov zaradi določenih objektivnih razlogov ne bi mogla predložiti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je na podlagi 2., 31.a, 34. in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) v zvezi s 67. in 130. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, sedaj tožena stranka zavrgla prošnjo tožnice z dne 10. 3. 2013 za brezplačno pravno pomoči (v nadaljevanju: bpp) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi s tožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS št. Bpp 9/2013 z dne 19. 2. 2013. 2. V obrazložitvi med drugim ugotavlja, da prošnja tožnice ni bila vložena na predpisanem obrazcu, niti ni vsebovala podatkov iz 3. odstavka 32. člena ZBPP, zato jo je s pozivom z dne 12. 3. 2013 tožena stranka poučila glede na izpostavljene določbe ZBPP in Pravilnika o obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: Pravilnik) kaj in kako mora prošnja vsebovati, če ni vložena na predpisanem obrazcu. Hkrati je tožnico pozvala, da v danem roku svojo prošnjo dopolni tako, da bo predložena bodisi pisno na predpisanem obrazcu Bpp št. 1, ali pa svojo vlogo dopolni z vsebinami po zaporedju posameznih manjkajočih rubrik navedenega obrazca ter da predloži dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela, če jih ima, v zadnjih treh mesecih pred združitvijo prošnje za vsak mesec posebej, za prosilko in za njene družinske člane ter da predloži dokazilo o podatkih, ki predstavljajo davčno tajnost prosilke in njenih družinskih članov, če odklonijo, da te podatke po uradni dolžnosti pridobi organ za BPP. Hkrati je bila tožnica opozorjena na pravne posledice, če v danem roku ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti svoje prošnje, ki jo bo v takem primeru tožena stranka s sklepom zavrgla.

3. V nadaljevanju obrazložitve povzema navedbe tožnice v njenem pisnem odgovoru na poziv z dne 12. 3. 2013, ki ga je tožena stranka prejela 2. 4. 2013, češ da njena vloga vsebuje vse podatke iz 3. odstavka 32. člena ZBPP in da naj drugih podatkov tožena stranka niti ne bi smela na podlagi zakona zahtevati, niti preverjati, zatorej naj bi bila njena vloga popolna in naj bi vsebovala vse podatke iz 3. odstavka 32. člena ZBPP, torej naj tudi ne bi bilo nobenih manjkajočih rubrik ob dejstvu, da je tožnica brezposelna, brez plač in nadomestil. Kar se tiče obračuna dohodnine naj bi ga tožena stranka lahko pridobila po uradni dolžnosti brez privolitve tožnice.

4. Dalje v obrazložitvi tožena stranka pojasnjuje določilo 4. odstavka 11. člena ZBPP, po katerem se pri upravičencih do BPP iz 4. točke 1. odstavka 10. člena ZBPP finančni položaj ne ugotavlja; upravičenci iz 4. točke 1. odstavka 10. člena ZBPP pa so nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustreznem registru v skladu z veljavno zakonodajo, v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene, zato meni, da citiranega določila ni mogoče razlagati na način, kot je to storila tožnica v vlogi, ki jo je vložila kot fizična oseba. Zato je tožena stranka kot pristojni organ v skladu s 3. odstavkom 11. člena ZBPP pri odločanju o njeni prošnji dolžna ugotavljati finančni položaj prosilke, sedaj tožnice, kar je po določilih ZBPP eden izmed pogojev za dodelitev BPP. Ker ni tožnica niti v dopolniti navedla nobenih podatkov o svojem premoženjskem stanju, niti ni navedla, ali ima prihranke in če jih ima, pri katerih banki, niti ni izjavila, da prihrankov nima. Navedla ni niti zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na morebitno (so)lastništvo nepremičnin ali kakršnegakoli drugega premoženja. Prav tako ni jasno in nedvoumno podala izjave, da nima nikakršnega premoženja, navedla pa tudi ni podatkov o svojem dohodkovnem stanju, in sicer ni navedla podatkov o morebitnih dohodkih oziroma prejemkih v zadnjih 3-eh mesecih pred vložitvijo prošnje, ki jih primeroma našteva. Ni pa tožnica niti jasno in nedvoumno izjavila, da nima oziroma v omenjenem obdobju ni imela nikakršnih dohodkov ali prejemkov. Ob sklicevanju na stališča sodne prakse v izpostavljenih sodbah tožena stranka poudarja, da mora prošnja za BPP vsebovati vse elemente, določene z 32. členom ZBPP; če jih ne vsebuje, mora pristojni organ po določilih ZUP od vlagatelja zahtevati, da vlogo v roku dopolni ali popravi glede na pravila o dokaznem bremenu glede izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP, ki je na strani prosilca. Ker je po ugotovitvah tožene stranke tožničina prošnja tudi po dopolnitvi ostala nepopolna, je kot taka neprimerna za nadaljnje obravnavanje, saj tožnica kljub pozivu k dopolnitvi ni predložila predpisane pisne izjave o premoženjskem stanju, ki jo prosilec poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo na obrazcu, ki je sestavni del prošnje za dodelitev BPP (1. odstavek 20. člena ZBPP), čeprav je takšna izjava s predpisano vsebino obvezen sestavni del prošnje. Slednje izhaja tudi iz določila 5. odstavka 20. člena ZBPP, po katerem v primeru, če prosilec v zadevni izjavi navaja neresnične podatke o premoženjskem stanju, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP. Poudarja, da je enako stališče zavzela tudi sodna praksa v izpostavljenih sodbah upravnega in Vrhovnega sodišča. Ker je na podlagi navedenih ugotovitev prošnja tožnice ostala nepopolna in neprimerna za nadaljnje obravnavanje, jo je tožena stranka zavrgla na podlagi 2. odstavka 67. člena ZUP v zvezi z 2. odstavkom 34. člena ZBPP.

5. V tožbi tožnica smiselno uveljavlja tožbeni ugovor nepravilne uporabe materialnega prava, ker naj določila ZBPP ne bi nudila podlage za izdajo izpodbijanega sklepa o zavrženju predmetne vloge, češ da v obravnavani zadevi opr. št. Bpp 83/2012 naj ne bi šlo za upravno zadevo. Na podlagi veljavnih predpisov naj upravno sodišče ne bi bilo pristojno za odločanje v obravnavani zadevi, upoštevaje določilo 1. člena ZUP, ki naj bi se po mnenju tožnice ne nanašal na sodišča, ki v tej zvezi vsebinsko povzema 125. člen Ustave in 37. člen ZUS-1 in uveljavlja, da naj bi bil izpodbijani akt ničen. Po njenem mnenju bi bilo treba njeno prošnjo zavrniti na podlagi 1. odstavka 24. člena v zvezi z 2. odstavkom 37. člena ZBPP kot neutemeljeno, češ da naj bi tožnica predmetno tožbo vložila v interesu občanov kot članica Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: MOL), zatorej naj bi bili podatki o sejninah, ki jih prejema od MOL, v celoti pravilni in zakoniti, medtem ko naj bi bili njeni prihodki iz naslova zaposlitve na ministrstvu brezpredmetni za obravnavani postopek, češ da je začet v javnem interesu. V nadaljevanju kritizira postopanje višje sodnice svétnice A.A. ob upoštevanju 1. in 2. odstavka 33. člena ZBPP, kar naj bi zlasti veljalo za vpogled v spis opr. št. I U 1494/2009 in v navedenem spisu vsebovane podatke, kar vse označuje kot nezakonito. Po mnenju tožnice naj bi 1. odstavek 20. člena ZBPP ne nudil pravne podlage za ugotavljanje odgovornosti prosilca. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in ji dodeli brezplačno pravno pomoč.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijanega sklepa in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je predmet spora uvodoma navedeni sklep, s katerim je tožena stranka zavrgla tožničino prošnjo za brezplačno pravno pomoč na podlagi 2. odstavka 67. člena ZUP v zvezi z 2. odstavkom 34. člena ZBPP. Ker mora prosilec za brezplačno pravno pomoč, na čigar strani je dokazno breme, izpolnjevati za njeno dodelitev tako dohodkovne kot tudi premoženjske oziroma finančne pogoje, prav tako pa tudi vsebinske pogoje glede zadeve, v zvezi s katero uveljavlja odobritev brezplačne pravne pomoči, mora prošnjo v skladu z določilom 1. odstavka 32. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložiti pisno, in sicer na predpisanem obrazcu ali pa z vsebinami, kot so vsebovane v predpisanem obrazcu. Organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi izjave, ki jo mora prosilec lastnoročno podpisati pod kazensko in materialno odgovornostjo, sam ugotavlja podatke o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov v skladu z 2. odstavkom 20. člena ZBPP tako, da po uradni dolžnosti pridobi podatke iz uradnih evidenc. Vendar pa mora biti vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči razumljiva in mora obsega vse, kar je treba, da se lahko obravnava, poleg tega pa mora vsebovati tudi vse druge sestavine, ki jih določa zakon (1. in 2. odstavek 66. člena ZUP v zvezi 2. odstavkom 34. člena ZBPP). Po določbi 3. odstavka 32. člena ZBPP mora prošnja vsebovati taksativno določene podatke, navedene v 1. do 7. alinei 3. odstavka 32. člena ZBPP.

9. Glede na opisano zakonsko ureditev je po presoji sodišča tožena stranka ravnala pravilno in zakonito, ko je tožnici s pozivom z dne 12. 3. 2013, ki ji je bil po podatkih v spisu osebno vročen 30. 3. 2013, pravilno naložila, da mora v določenem roku dostaviti dokazila o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči v zvezi z zadevo, za katero je prosila za odobritev brezplačne pravne pomoči. Ta dokazila oziroma manjkajoča dejstva je tudi povsem določno, jasno in konkretno opredelila ter tožnico istočasno pravilno opozorila tudi na pravne posledice, če zahtevanih dokazil in dopolnitev ne bo predložila v postavljenem roku.

10. Iz podatkov v listinah predloženega upravnega spisa izhaja, da tožnica v danem roku, niti kasneje, zahtevanih podatkov oziroma dokazil ni dostavila toženi stranki vse do izdaje izpodbijanega sklepa. Tožena stranka je namreč tožnico v pozivu za dopolnitev njene prošnje, kot izhaja iz poziva z dne 12. 3. 2013, dodatno tudi poučila, da v kolikor tožnica ne bo ravnala v skladu s pozivom, bo tožena stranka njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrgla. Iz podatkov spisa ne izhaja, tožnica pa tega tudi ne zatrjuje, da bi svojo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči dopolnila s podatki, ki jih je tožena stranka v navedenem pozivu z dne 12. 3. 2013 zahtevala. Zato sodišče to dejstvo šteje kot nesporno. Sodišče tudi ugotavlja, da je tožena stranka v svojem pozivu jasno, določno in natančno navedla, katere podatke potrebuje za meritorno odločanje o tožničini prošnji, tožnica pa v upravnem postopku ni kakorkoli uveljavljala, da zahtevanih podatkov zaradi določenih objektivnih razlogov ne bi mogla predložiti. Prav tako tožnica ni zaprosila niti za podaljšanje roka za predložitev zahtevanih podatkov, medtem ko je osebno vročanje poziva za dopolnitev vloge potekalo v skladu z določili ZUP, ki se v postopku za odobritev brezplačne pravne pomoči subsidiarno uporablja na podlagi 2. odstavka 34. člena ZBPP. Ker je tudi po dodatnem pozivu tožnici za dopolnitev njene nepopolne in pomanjkljive prošnje za brezplačno pravno pomoč, slednja ostala pomanjkljiva in nepopolna, je po presoji sodišča tožena stranka pravilno odločila, ko je prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v konkretnem primeru zavrgla na podlagi 2. odstavka 67. člena ZUP v zvezi z 2. odstavkom 34. člena ZBPP na podlagi dejanskega stanja, ki ga je glede vseh relevantnih dejanskih okoliščin pravilno navedla skladno s podatki v listinah predloženega upravnega spisa in ki jih tožnica v tožbi niti ne izpodbija. Sodišče jih je zato štelo za med strankama nesporne in se nanje v dejanskem pogledu oprlo tudi pri svoji odločitvi, saj v dejanskem pogledu tožnica relevantnih ugovorov nima, oziroma le-ti niso povezani z obravnavano sporno zadevo. Okoliščine, ki jih navaja v tožbi in se nanašajo na sejnine ter na pridobivanje podatkov o premoženjskem stanju (iz zasebne tožbe), se namreč na konkretno sporno zadevo ne nanašajo. Prav tako pa so nerelevantni tožbeni očitki, ki se nanašajo na postopanje druge osebe, pooblaščene za odločanje v zadevah brezplačne pravne pomoči, saj je v konkretnem primeru o vlogi tožnice odločila predsednica Upravnega sodišča RS in ne (kot pooblaščena) A.A., kar sicer v nasprotju s podatki predloženega upravnega spisa očita in opisuje (kot nezakonito) njeno ravnanje tožeča stranka. Sodišče je po ugotovitvi, da je izpodbijani sklep zakonit in pravilen, tožbene navedbe pa neutemeljene, tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. 11. Glede v tožbi vsebovanega predloga za oprostitev plačila sodnih taks sodišče tožnici le še pojasnjuje, da o tem predlogu sodišče ni posebej odločalo, ker je tožnica že po samem zakonu na podlagi 4. odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) oproščena plačila sodnih taks.