Jedro

Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko podlago, da je tožnik gradil sporno garažo v nasprotju s pogoji v odločbi o dovolitvi priglašenih del ter da je bil njegov zahtevek za legalizacijo pomožnega objekta zavrnjen, pravilno presodilo, da so izpolnjeni pogoji za izrečeni inšpekcijski ukrep iz četrtega odstavka 75. člena ZUN.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 31. 5. 2004, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo gradbene inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje, prostor in energijo, Območne enote Celje z dne 9. 3. 2004. Prvostopni upravni organ je z navedeno odločbo odločil, da morata investitorja A. in B. C. odstraniti del zidanega objekta na zemljišču s parc. št. 111 k.o. .... in vzpostaviti stanje, določeno v izdani pravnomočni odločbi o dovolitvi priglašenih del z dne 19. 5. 1998. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da sta investitorja gradila objekt v nasprotju z izdanim upravnim dovoljenjem, zato je bila odrejena ustavitev gradnje, dokler si ne pridobita spremenjene odločbe o dovolitvi priglašenih del. Ker si investitorja ustreznega upravnega dovoljenja nista pridobila, saj je bil njun zahtevek za legalizacijo pomožnega objekta zavrnjen, so izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po četrtem odstavku 75. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor – ZUN.

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi ter razlogom tožene stranke, na katere se v celoti sklicuje (drugi odstavek 67. člena ZUS). Pojasnjuje, da je v obravnavani zadevi odločilnega pomena dejstvo, da je tožnik gradil sporno garažo v nasprotju s pogoji, določenimi v odločbi o dovolitvi priglašenih del, in da je bil njegov zahtevek za legalizacijo pomožnega objekta zavrnjen ter zato za presojo sporne zadeve niso relevantne tožbene navedbe glede odmika garaže od potoka.

3. Tožnik v reviziji (prej pritožbi) ne navaja nobenega pritožbenega razloga, predlaga pa, da Vrhovno sodišče zadevo reši v njegovo korist. Navaja, da je problem v zvezi s to drvarnico nastal, ko je pozidal za 5 m2 preveč, kot je dovoljeno, kar pa ni bilo pozidano v smeri potoka. V prijavi mu je bilo odrejeno, da pribavi nove dokumente, kar je storil. Takrat so se začeli problemi s stroški za legalizacijo drvarnice. Sedaj je problem samo nekaj več kot 1 m. 4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na te določbe se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil tudi izveden revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

8. Revident v reviziji ne uveljavlja nobenega revizijskega razloga, iz njegove vloge pa smiselno izhaja, da nasprotuje nekaterim dejanskim ugotovitvami upravnega organa, čeprav sicer priznava, da je sporni objekt zgrajen v nasprotju z izdanim upravnim dovoljenjem. Ker je to nedovoljen revizijski razlog in revizije s tem ne more utemeljevati, sodišče preizkusa sodbe glede ugotovljenega dejanskega stanja ni opravilo.

9. V okviru presoje materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodbe pa revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko podlago, da je tožnik gradil sporno garažo v nasprotju s pogoji v odločbi o dovolitvi priglašenih del ter da je bil njegov zahtevek za legalizacijo pomožnega objekta zavrnjen, pravilno presodilo, da so izpolnjeni pogoji za izrečeni inšpekcijski ukrep iz četrtega odstavka 75. člena ZUN.

10. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.