Jedro

O spremembi oziroma povečanju vrednosti naložbe je tožeča stranka agencijo obvestila z vlogo prepozno, to je po poteku rokov, predvidenih v odločbi o odobritvi sredstev, čeprav je bila v odločbi opozorjena, da je dolžna agencijo obvestiti o spremembi v roku 10 dni od nastanka spremembe in preden se sprememba naložbe začne izvajati.

Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da ni kršila določb ZJN-2. Tehnične specifikacije so se namreč sklicevale na blagovne znamke oziroma na točno določene proizvajalce in tipe materialov. Iz podatkov predloženega upravnega spisa pa izhaja, da je izvajalec gradbenih del v ponudbi uporabil identične tipe proizvodov, kot so bili navedeni v projektantskem popisu del.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija) zavrnila zahtevek tožeče stranke za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev št. 33123-79/2009-11 z dne 4. 5. 2010. S citirano odločbo je Agencija odobrila nepovratna sredstva v višini do 249.304,94 EUR za sofinanciranje ukrepa 322: Obnova in razvoj vasi, ki so bila razpisana z Javnim razpisom za Obnovo in razvoj vasi (Uradni list RS, št. 23/2009, Javni razpis) in sicer za rekonstrukcijo Kulturnega centra Hotinja vas. Tožeča stranka je dne 30. 8. 2012 vložila popoln zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev v višini 249.304,94 EUR. Skladno s 30. členom Uredbe komisije (EU) št. 65/2011 je agencija preverjala upravičenost izplačila z administrativnim pregledom. Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka izvedla javno naročilo s količinsko in vsebinsko spremenjenimi popisi del, brez da bi najavila spremembe naložbe pri Agenciji in od nje pridobila soglasje, kar je bila dolžna storiti v skladu s 54. členom Zakona o kmetijstvu (ZKme-1) in odločbo o pravici do sredstev. Skladno s 24. členom Uredbe komisije (EU) št. 65/2011 je Agencija pregledala tudi postopek izvedbe javnega naročila in ugotovila, da so pri posameznih postavkah navedene blagovne znamke ali postopki, kar po Zakonu o javnih naročilih (ZJN-2) ni dovoljeno (člen 37.(9) ZJN-2).

Tožeča stranka je zahtevek za izplačilo vložila z izkazanimi upravičenimi stroški brez DDV v višini 650.126,28 EUR, od tega je bilo za 582.793,65 EUR gradbeno - obrtniških del, elektro in strojnih instalacij, 14.170,62 EUR opreme in 53.162,01 EUR splošnih stroškov, skupaj z DDV 779.771,54 EUR.

Pri pregledu ponudbe izvajalca gradbeno - obrtniških del, elektro in strojnih instalacij je Agencija odštela vse novo uvedene postavke in postavke, ki se sklicujejo na blagovno znamko ter stroške, ki niso upravičeni na ukrepu 322 – Obnova in razvoj vasi. Postavke, ki so razpisane v večjem obsegu, kot so bile predstavljene v vlogi, je Agencija upoštevala v prijavljeni višini. Izračun je bil izveden na podlagi popisa del izvajalca, ki je bil priloga k pogodbi po izvedenem javnem naročilu. Nepravilnosti podrobneje razčlenjuje in zaključuje, da po tako opravljenem izračunu možno izplačilo znaša 100.941,46 EUR. Po predlogu vlagatelja je zahtevek za izplačilo 249.304,94 EUR, tako da razlika med predlogom vlagatelja in možnim izplačilom po izračunu znaša 148.363,53 EUR, kar predstavlja 59,51 % in je višje od dovoljenega praga 3%. Po 30. in 31. členu Uredbe komisije (ES) št. 65/2011 je v takih primerih potrebno uporabiti sankcijo v višini ugotovljene razlike med predlogom vlagatelja in izračunom ter odobrenim izplačilom, ki znaša – 47.422,07 EUR. Ker je Agencija pri obravnavi zahtevka za izplačilo sredstev na podlagi predložene dokumentacije ugotovila, da stranka ne izpolnjuje vseh pogojev oziroma kriterijev določenih v Uredbi in javnem razpisu ter da je zahtevek v nasprotju z zahtevami, ki jih določajo predpisi, javni razpis oziroma odločba o pravici do sredstev, je zahtevek v celoti zavrnila.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilno uporabljenega materialnega prava ter kršitev pravil postopka. V obširnih tožbenih navedbah podrobneje utemeljuje upravičenost do izplačila višjih stroškov, kot jih je ugotovila tožena stranka. Pri tem poudarja, da je šlo za rekonstrukcijo objekta, pri kateri ni mogoče v naprej predvideti vseh rekonstrukcijskih del, saj se pokažejo šele potem, ko se ugotovi dejansko stanje objekta tekom rekonstrukcijskih del. Tako so novo uvedene postavke posledice nujnih sprememb, ki se nanašajo predvsem na ključavničarska dela jeklene konstrukcije, ki so bila potrebna za zagotovitev mehanske stabilnosti in varnosti objekta ter na elektro-strojne instalacije, kjer je šlo za nujno uskladitev PGD s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije, ki je stopil v veljavo šele po pridobiti prvotnega gradbenega dovoljenja. Meni tudi, da so bile neupravičeno odštete postavke zaradi blagovne znamke. Navaja, da ni kršila določb ZJN-2, saj je bilo na popisu gradbeno-obrtniških del izrecno navedeno, da je vse v popisu navedene materiale možno zamenjati s cenejšimi, če imajo enake tehnične karakteristike in so kakovostno enakovredni. Prav tako zatrjuje, da je tožena stranka neupravičeno zniževala tudi postavke zaradi spremenjenih količin, pri čemer ni upoštevala količine, ki so bile dejansko izvedene in v končni situaciji večje od prijavljenih. Zaključuje, da se znižanje, ki ga ureja 30. člen Uredbe komisije (EU), št. 65/2011 v konkretnem primeru ne sme uporabiti, ker ta člen izrecno določa, da se znižanje ne sme uporabiti, če upravičenec lahko dokaže, da ni odgovoren za vključitev neupravičenega zneska. Tožeča stranka zatrjuje, da je tožena stranka v nasprotju s predpisi neupravičeno odštevala novo uvedene postavke ter postavke, ki naj bi vsebovale blagovno znamko, zato ni odgovorna za vključitev neupravičenega zneska in posledično zmanjšanja izplačila. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in s sodbo odloči o stvari, podredno pa, da odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe tožeče stranke in predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka. Podrobneje pojasnjuje postopek odločanja v zvezi z zahtevki za dodelitev podpore v skladu z določbami ZKme-1 in Uredbo komisije (EU), št. 65/2011. Pri obravnavi vloge stranke, s katero se prijavi na razpis, namreč tožena stranka izda odločbo o pravici do sredstev skladno s 53. členom ZKme-1. Sredstva, ki se odobrijo se za namen prihodnjega izplačila rezervirajo v proračunu. Sprememba vloge stranke, s katero se prijavi na razpis je zato mogoča do objave obvestila o zaprtju javnega razpisa, kot to določa četrti odstavek 116. člena Uredbe PRP. Po izdani odločbi o odobritvi sredstev pa je skladno z zahtevami 54. člena ZKme-1 mogoča sprememba obveznosti o pravici do sredstev. Gre za spremembo obveznosti stranke upravnega postopka in ne obveznosti tožene stranke. Pogoj za odobritev spremembe s strani tožene stranke je, da stranka pred spremembo vloži obrazložen zahtevek in da so s spremembo obveznosti izpolnjene zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter dosežen namen za katerega je bila stranki dodeljena pravica do sredstev. Tožena stranka zato prereka navedbe tožeče stranke o tem, da je predložila zahtevo za spremembo obveznosti, s katero so bili izpolnjeni pogoji 54. člena ZKme-1. Vlogo tožeče stranke št. 33123-1/2010-007 z dne 2. 8. 2011 v kateri tožeča stranka prosi za soglasje k sklenitvi aneksa in spremembi gradbenega dovoljenja, namreč ni mogoče šteti za upravičeno zahtevo za spremembo obveznosti skladno s 54. členom ZKme-1. Iz citirane vloge je namreč razvidno, da je tožeča stranka želela od tožene stranke pridobiti soglasje za povečanje vrednosti naložbe za cca. 28% pogodbene vrednosti (za gradbeno obrtniška dela, elektro instalacije, strojne instalacije, nadzor, opremo, v višini 162.000,00 EUR) pri čemer je podrobneje opisovala, da je prišlo do nepredvidenih dodatnih del, zato je v ta namen sklenila aneks k gradbeni pogodbi v višini 130.499,76 EUR. Tožeča stranka navaja, da v opisu spremembe gradbenega dovoljenja iz citirane vloge ne gre za spremembe za katere bi bilo potrebno soglasje tožene stranke po določbah 54. člena ZKme-1. To je bilo pojasnjeno tožeči stranki tudi v odgovoru tožene stranke št. 33123-79/2009-17 z dne 11. 8. 2011. Razen tega je tožena stranka iz gradbene situacije št. 368/2011, izvajalca del A. d.d. ugotovila, da so bila vsa izvedena dela na predmetni naložbi že dne 23. 9. 2011 v zaključni fazi izvajanja oziroma že izvedena. S tem je bila kršena tudi obveznost iz odločbe, s katero so bila tožeči stranki odobrena sredstva. Razen tega tožeča stranka po prejemu dopisa z dne 11. 11. 2011 ni oporekala pojasnilu tožene stranke, zato so njene navedbe neutemeljene in pavšalne. Neutemeljeno se tožeča stranka sklicuje tudi na to, da ni kršila določb ZJN-2. Iz ponudbe izbranega izvajalca del je namreč razvidno, da je ta v svoji ponudbi uporabil identične tipe proizvodov kot so bili navedeni v projektantskem popisu. Neutemeljeno tožeča stranka prereka tudi ugotovitev tožene stranke, da je odgovorna za vključitev neupravičenega zneska v zahtevek za izplačilo in da je torej sankcija na podlagi 30. člena Uredbe komisije (ES) št. 65/2011 bila ustrezno uporabljena oziroma je bilo ustrezno uporabljeno znižanje iz citiranega člena.

Tožba ni utemeljena.

Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, da se zavrne zahtevek tožeče stranke za izplačilo sredstev, odobrenih z odločbo o pravici do sredstev, št. 33123-79/2009-11 z dne 4. 5. 2010, ki jo je izdala Agencija, za rekonstrukcijo Kulturnega centra Hotinja vas, v višini do 249.304,94 EUR. Gre za sredstva na podlagi Ukrepa 322: Obnova in razvoj vasi (Ukrep 322), ki so bila razpisana z Javnim razpisom. Z izdajo odločbe o odobritvi sredstev je tako tožeča stranka sprejela obveznost, da bo naložbo, za katero so ji bila odobrena sredstva, izvedla v skladu z razpisnimi pogoji in z namenom za katerega so ji bila sredstva odobrena. V odločbi o odobritvi sredstev je bila opozorjena tudi na posledice kršitev oziroma neizpolnjevanja prevzetih obveznosti. Sredstva iz Ukrepa 322 so se tožeči stranki odobrila po postopku in pod pogoji, ki so navedeni v Uredbi o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 (Uredba) in Javnem razpisu.

Z izpodbijano odločbo je bil zahtevek za izplačilo sredstev določenih v odločbi o pravici do sredstev zavrnjen iz razloga, ker je tožeča stranka izvedla javno naročilo s količinsko in vsebinsko spremenjenimi popisi del, ne da bi spremembo naložbe prijavila Agenciji (gre za povečanje vrednosti naložbe za 28% pogodbene vrednosti, kar med strankama ni sporno), zaradi kršitev pravil Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) oziroma sklicevanjem na proizvajalca, tip materialov, oziroma blagovno znamko ter z upoštevanjem sankcij, ki jih določata 56. člen ZKme-1 in 30. ter 31. člen Uredbe Komisije (ES), št. 65/2011. Upoštevaje obrazložitev izpodbijane odločbe, ki jo potrjujejo tudi podatki predloženega upravnega spisa, je izpodbijana odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, za svojo odločitev pa je navedla tudi utemeljene razloge, ki jih sodišče izrecno povzema in se v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) nanje sklicuje.

Zato tožeča stranka ne more biti uspešna s tožbenimi ugovori, da gre za povečanje investicijskih stroškov, ki jih vnaprej ni bilo mogoče predvideti in so bili potrebni za zagotovitev mehanske stabilnosti in varnosti objekta oziroma uskladite PGD s spremembo predpisov. Kot je razvidno iz podatkov predloženega upravnega spisa je tožeča stranka Agencijo o spremembi oziroma povečanju vrednosti naložbe obvestila z vlogo z dne 3. 8. 2011, torej po poteku rokov predvidenih v odločbi o odobritvi sredstev. Iz končne gradbene situacije št. 368/2011 za izvedena gradbena dela izvajalca del A. d.d. z dne 23. 9. 2011 je namreč razvidno, da so bila sporna dela v zaključni fazi oziroma že izvršena, v odločbi o odobritvi sredstev pa je bila tožeča stranka opozorjena, da je dolžna Agencijo obvestiti o spremembi v roku 10 dni od nastanka spremembe in preden se sprememba naložbe začne izvajati.

Tožeča stranka prav tako neutemeljeno ugovarja dejstvu, da ni kršila določb ZJN-2 glede tega, da so se tehnične specifikacije sklicevale na blagovne znamke oziroma točno določene proizvajalce in tipe materialov. Iz podatkov predloženega upravnega spisa namreč izhaja, da je izvajalec gradbenih del v ponudbi uporabil identične tipe proizvodov kot so bili navedeni v projektantskem popisu del. Zato s tožbenimi ugovori, da je na popisu gradbeno – obrtniških del navedene gradbene materiale možno zamenjati s cenejšimi, če imajo enake tehnične karakteristike in so enake kakovosti, ne more biti uspešna.

Tožeča stranka je s prijavo na Javni razpis, s katero je bila uspešna in s katero so ji bila odobrena sredstva za prijavljeno investicijo, prevzela obveznost, da bodo sredstva porabljena v postopku in pod pogoji, ki so bili navedeni v odločbi o odobritvi sredstev. Zato je odgovornost za vsebinsko pravilno porabo sredstev prevzela tudi z vložitvijo zahtevka za izplačilo (odobrenih) sredstev, ki predstavlja samo naslednjo fazo v postopku odločanja na podlagi Javnega razpisa. Po povedanem se zato v tem postopku ne more uspešno sklicevati na to, da za vključitev neupravičenega zneska v zahtevek za izplačilo ni odgovorna in da zato znižanje iz Uredbe Komisije (ES) št. 65/2011 ne bi smelo biti uporabljeno. Ker je v postopku pregleda upravičenosti zahtevka tožeče stranke za izplačilo odobrenih sredstev bilo ugotovljeno, da razlika med zneskom oziroma zahtevkom za izplačilo in zneskom, ki ga je mogoče izplačati, po izračunu tožeče stranke predstavlja 59,51% in je višja od dovoljenega praga 3%, so bile zato sankcije (v višini ugotovljene razlike med zahtevkom vlagatelja in dejanskim izračunom) v skladu s 30. in 31. členom Uredbe Komisije (ES) št. 65/2011 pravilno uporabljene.

Upoštevaje vse navedeno je zato sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.