Jedro

Po ZOdvT lahko nagrado po tar. št. 3100 odvetnik prejme v isti zadevi le enkrat. Torej je lahko nagrada po posamezni tar. št. odmerjena le enkrat in to glede na vrednost spora.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka (odločitvi o stroških postopka) spremeni tako, da se pravilno glasi: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,10 EUR, v roku 8 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.“ V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi odločitev o stroških postopka.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbe v znesku 17,08 EUR, v roku 8 dni, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave toženi stranki naložilo, da odločbo tožene stranke št. 1005-2/2011-5661 z dne 26. 9. 2011 v točki 2, v delu, ki se nanaša na tožniku povečano osnovno plačo, za dodatek za delovno dobo in stalnost, spremeni z dopolnitvijo tako, da se tožniku osnovna plača poveča še za dodatek 20 % v skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije št. ... z dne 17. 12. 2009 in ima tožnik pravico do takšne plače od 1. 10. 2011 dalje in je tožena stranka dolžna tožniku obračunati dodatek 20 % od osnovne plače v skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 17. 12. 2009 in tako spremenjeno odločbo št. ... z dne 26. 9. 2011 in sicer za posamezne mesece kot izhaja iz I. izreka sodbe. Toženi stranki je tudi naložilo plačilo stroškov postopka v znesku 539,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 8 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev do plačila, pod izvršbo (II. izreka).

Zoper odločitev o stroških postopka v izpodbijani sodbi se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na stroške postopka razveljavi in zahtevek za plačilo stroškov tožnika, za vsakokratno razširitev tožbe, zavrne oziroma o stroških postopka ponovno odloči. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri potrebnih stroškov v posledici nepravilne ugotovitve dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo. V 155. členu ZPP je določeno, da mora sodišče o stroških postopka odločati s potrebno skrbnostjo in da mora upoštevati samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Sodna praksa in teorija sta že večkrat zavzeli stališče, da mora stranka v pravdnem postopku ravnati po načelu vesti in poštenja in obseg stroškov, ki jih uveljavlja od nasprotne stranke omejiti na najmanjšo možno mero. Tudi sodišče si mora prizadevati, da se postopek opravi s čim manjšimi stroški. Po Zakonu o odvetniški tarifi je sodišče prve stopnje tožniku za vsako posamezno fazo v postopku posebej odmerilo stroške postopka po tar. št. 3100 omenjenega zakona. Tako je tožniku dejansko trikrat priznalo nagrado po tar. št. 3100, čeprav nagrada zajema celotno storitev odvetnika od prevzema do dokončanja zadeve in čeprav lahko odvetnik prejme nagrade v isti zadevi le enkrat. Sodišče je zanemarilo dejstvo, da se nagrada po posamezni tar. št. odmeri le enkrat in to glede na vrednost predmeta, glede na obseg in težavnost storitve. Hipotetično gledano, bi torej sodišče ob vsakokratni modifikaciji tožbenega zahtevka moralo znova in znova preverjati celotno storitev po tar. št. 3100, čeprav se po navedenem zakonu nagrada za posamezne faze v postopku, več ne obračunava, temveč nagrada po posameznih tar. št. zajema celotno storitev. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in navaja, da je tožeča stranka večkrat razširila tožbo predvsem zato, ker tožena stranka tožeči stranki ni obračunala 20 % povečanja osnovne plače, ki tožeči stranki gre v skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije in na podlagi 59. člena Zakona o službi v Slovenski vojski, ko je tožena stranka že imela pravnomočno sodbo, po kateri je bila dolžna za nazaj pri tožniku obračunati in izplačati razliko, pa kljub temu še kar naprej tožniku ni obračunavala in izplačevala tega dodatka tekoče. Tožeča stranka je morala modificirati tožbeni zahtevek iz razloga, ki so na strani tožene stranke, vendar v kolikor bi sodišče sledilo pritožbenim izvajanjem tožene stranke, pa je vsekakor potrebno stroške odmeriti po zadnji končni sporni vrednosti, to pa je 7.202,51 EUR. Tožeča stranka prereka priglašene stroške tožene stranke v pritožbi, v znesku 427,20 EUR, ki jih je priglasila toženka po sporni vrednosti 7.202,51 EUR, kar pa ni sporna vrednost v pritožbenem postopku, temveč je pritožbena sporna vrednost največ 539,40 EUR, saj je pritožba uperjena zgolj glede odmere stroškov postopka. Tožeča stranka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pa odločitev o stroških postopka deloma napačna in so tožeči stranki prisojeni previsoki stroški.

V obravnavani zadevi je šlo za denarni zahtevek in je bila tožba vložena zaradi plačila 1.968,60 EUR (dodatek 20 % od osnovne plače). Kasneje je tožeča stranka razširila tožbeni zahtevek še na znesek 3.281,00 EUR in naknadno še za znesek 1.952,91 EUR. Tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje nepravilno odmerilo stroške postopka po tar. št. 3100 ker je za vsako fazo postopka (za vsako modifikacijo tožbenega zahtevka) tožeči stranki priznalo samostojno nagrado za postopek po tar. št. 3100 (torej 3 krat). Po Zakonu o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008) lahko nagrado po tar. št. 3100 odvetnik prejme v isti zadevi le enkrat. Torej je lahko nagrada po posamezni tar. št. odmerjena le enkrat in to glede na vrednost spora. Vrednost spora je predstavljal znesek 7.202,51 EUR in glede na vrednost spora, nagrada za postopek po ZOdvT tar. št. 3100 znaša 347,10 EUR (267,00 EUR x 1,3) in ne 539,40 EUR, kot je to odločilo sodišče prve stopnje.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo ter spremenilo odločitev o stroških postopka (peta alineja 358. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 165. členu ZPP. Ker je tožena stranka s pritožbo delno uspela (35,60 %), je pritožbeno sodišče toženi stranki tudi prisodilo pritožbene stroške po veljavnem ZOdvT. Priznalo je nagrado za postopek v znesku 48,00 EUR (tar. št. 3210), tožena stranka pa je priglasila stroške pritožbenega postopka v znesku 427,20 EUR. Pri tem je pritožbeno sodišče kot vrednost spora upoštevalo znesek 539,40 EUR (in ne 7.202,51 EUR), saj je tožena stranka s pritožbo izpodbijala le pritožbene stroške. Glede na dosežen uspeh s pritožbo (35,60 %), je tožeča stranka dolžna toženi stranki plačati sorazmerni del stroškov 17,08 EUR.

Odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k boljši razjasnitvi stvari, zato tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP in 155. člena ZPP.