Jedro

Šesti odstavek 268. člena ZFPPIPP jasno in izrecno določa, da mora druga pogodbena stranka stečajnega dolžnika svojo terjatev za povrnitev škode iz petega odstavka (to je škode, ki jo je imela zaradi razveze pogodbe zaradi uresničitve odstopne pravice) prijaviti v stečajnem postopku in se plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov. Rok za prijavo te terjatve je določen v petem odstavku 59. člena ZFPPIPP, in sicer mora upnik svojo terjatev za povrnitev škode prijaviti v enem mesecu po prejemu izjave stečajnega dolžnika o uresničitvi odstopne pravice.

Do razveze pogodbe zaradi uresničitve odstopne pravice ni prišlo šele z vložitvijo tožbe v zadevi XI Pg 1143/2020 na vračilo kupnine, niti s pravnomočnostjo sodbe XI Pg 1143/2020. Tožba na vračilo kupnine v zadevi XI Pg 1143/2020 je bila samo posledica razveze pogodbe, kot je določena v drugem odstavku 111. člena OZ. Škoda je nastala že pred razvezo pogodbe, ko je imela toženka po navedbah tožnikov nepremičnino v posesti in naj bi jo s svojimi ravnanji razvrednotila, tožnika pa sta pravico za povrnitev škode pridobila z odstopom od pogodbe s strani stečajnega upravitelja toženke.

Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (165. člen OZ). Tožnika sta bila z obvestilom stečajnega upravitelja z dne 14. 2. 2020 seznanjena tako s stečajem toženke kot z odstopom od pogodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožnika sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa sta toženki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 653,31 EUR, v roku 15 dni po prejemu sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnikov za plačilo 38.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 2. 2021 dalje (I. točka izreka) in tožnikoma naložilo povračilo pravdnih stroškov toženke (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo sta se pravočasno pritožila tožnika, zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka. Predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

3. Toženka v svojem odgovoru na pritožbo oporeka utemeljenosti pritožbe in predlaga, da jo pritožbeno sodišče v celoti zavrne, tožnikoma pa naloži plačilo stroškov toženke.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Svojo odločitev je prvostopenjsko sodišče oprlo na ugotovitev, da tožnika kot upnika toženke nista prijavila svoje denarne terjatve v zakonskem roku enega meseca od prejema izjave stečajnega dolžnika o uresničitvi odpovedne ali odstopne pravice. Po oceni sodišča prve stopnje je tožba neodpravljivo nesklepčna, zato je brez obravnave tožbeni zahtevek zavrnilo.

6. V tem postopku tožnika zahtevata povračilo škode, ki jo je po njunih navedbah povzročila toženka s posegi na nepremičnini parc. št. 000 k.o. X (v nadaljevanju: nepremičnina). Nepremičnino sta tožnika s prodajno pogodbo z dne 3. 12. 2012 prodala toženki, vendar toženka ni plačala celotne kupnine, tožnika pa toženki nista izročila overjenega zemljiškoknjižnega dovolila. Dne 4. 11. 2019 se je nad toženko začel stečajni postopek. Stečajni upravitelj je pravočasno odstopil od prodajne pogodbe kot vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, k čemur je sodišče dalo soglasje s sklepom St 001 z dne 13. 2. 2020, ki je postal pravnomočen 3. 3. 2020. 7. Prvi odstavek 268. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določa, da če stečajni dolžnik uresniči odstopno pravico v skladu z 267. členom tega zakona, se pogodba razveže z dnem, ko postane sklep, s katerim je sodišče dalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice, pravnomočen. Po določbi petega odstavka 267. člena ZFPPIPP prične izjava o uresničitvi odstopne pravice učinkovati, ko postane sklep, s katerim je sodišče dalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice, pravnomočen.

8. Šesti odstavek 268. člena ZFPPIPP jasno in izrecno določa, da mora druga pogodbena stranka stečajnega dolžnika svojo terjatev za povrnitev škode iz petega odstavka (to je škode, ki jo je imela zaradi razveze pogodbe zaradi uresničitve odstopne pravice) prijaviti v stečajnem postopku in se plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov. Rok za prijavo te terjatve je določen v petem odstavku 59. člena ZFPPIPP, in sicer mora upnik svojo terjatev za povrnitev škode prijaviti v enem mesecu po prejemu izjave stečajnega dolžnika o uresničitvi odstopne pravice.

9. V konkretnem primeru je sklep, s katerim je sodišče dalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice, postal pravnomočen dne 3. 3. 2020. S tem je v razmerju do tožnikov začela učinkovati izjava o uresničitvi odstopne pravice, ne glede na to, ali sta se tožnika z odstopom od pogodbe strinjala ali ne. Tožnika sta pred pravnomočnostjo tega sklepa prejela obvestilo stečajnega upravitelja dne 14. 2. 2020 o odstopu od prodajne pogodbe. Glede na to, bi tožnika morala računati na to, da je pogodba razvezana zaradi odstopa od pogodbe po specialnih določbah ZFPPIPP o vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodbah.

10. Okoliščina, da sta tožnika ves čas nasprotovala temu, da bi šlo v konkretnem primeru za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, jima ni preprečevala prijave terjatve za povračilo škode. S škodo bi se tudi lahko seznanila. Z odstopom stečajnega dolžnika od pogodbe, h kateremu je stečajno sodišče dalo pravnomočno soglasje, je bila prodajna pogodba razvezana. Drugi odstavek 111. člena OZ določa, da če je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala. Glede na to, sta tožnika z razvezo pogodbe pridobila pravico do vrnitve posesti. Oklic o začetku stečajnega postopka in nadaljnji sklepi v stečajnem postopku nad toženko, vključno s sklepom o soglasju k uresničitvi odstopne pravice opr. št. St 001 z dne 13. 2. 2020, so javno objavljeni na spletni strani AJPES. Poleg tega sta tožnika prejela obvestilo stečajnega upravitelja z dne 14. 2. 2020. Tožnika se zato neutemeljeno sklicujeta, da kot prava neuka stranka nista bila seznanjena s stečajem.

11. Ravno tako je neutemeljeno njuno sklicevanje v pritožbi, da sta šele potem, ko je toženka zoper njiju vložila tožbo v zadevi XI Pg 1143/2020 na vrnitev kupnine v višini 25.800,00 EUR, oziroma ko je postala pravnomočna sodba v tem postopku in sta tožnika morala vrniti prejeto kupnino ter se soočiti z dejstvom, da nepremičnina (ponovno) pripada njima, ugotovila dejansko stanje nepremičnine oziroma obseg nastale škode. Do razveze pogodbe zaradi uresničitve odstopne pravice namreč ni prišlo šele z vložitvijo tožbe v zadevi XI Pg 1143/2020 na vračilo kupnine, niti s pravnomočnostjo sodbe XI Pg 1143/2020. Tožba na vračilo kupnine v zadevi XI Pg 1143/2020 je bila samo posledica razveze pogodbe, kot je določena v drugem odstavku 111. člena OZ. Škoda je nastala že pred razvezo pogodbe, ko je imela toženka po navedbah tožnikov nepremičnino v posesti in naj bi jo s svojimi ravnanji razvrednotila, tožnika pa sta pravico za povrnitev škode pridobila z odstopom od pogodbe s strani stečajnega upravitelja toženke. Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (165. člen OZ). Tožnika sta bila z obvestilom stečajnega upravitelja z dne 14. 2. 2020 seznanjena tako s stečajem toženke kot z odstopom od pogodbe. Takrat bi tožnika lahko v roku enega meseca po prejemu izjave stečajnega upravitelja o uresničitvi odstopne pravice prijavila svojo terjatev v stečajnem postopku, skladno s specialno določbo petega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Ne drži torej stališče tožnikov, da ob prejemu izjave stečajnega upravitelja o uresničitvi odstopne pravice tožnika nista imela več možnosti prijaviti terjatev v stečajnem postopku. To možnost sta tožnika imela, in to še en mesec po prejemu izjave stečajnega upravitelja o uresničitvi odstopne pravice, pa je nista izkoristila. Nepoznavanje prava tožnika ne opravičuje opustitve ravnanj, ki so potrebna za varstvo njunih pravic.

12. Da bi tožnika lahko zahtevala povrnitev škode le po posebno določenem postopku, ki skladno s šestim odstavkom 268. člena ZFPPIPP v povezavi s petim odstavkom 59. člena ZFPPIPP zahteva prijavo morebitne škode v enem mesecu po prejemu izjave stečajnega dolžnika o odstopu od pogodbe, terjatev pa se nato poplača po pravilih ZFPPIPP o plačilu terjatev upnikov, iz razdelitvene mase, izhaja tudi iz sodbe VSL I Cpg 146/2022 z dne 19. 1. 2023, izdane v sporu med istima strankama (po tožbi stečajnega dolžnika za vračilo kupnine). V tej sodbi je pritožbeno sodišče potrdilo, da gre v obravnavanem primeru za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo po specialnih določbah ZFPPIPP, kar je tudi predpostavka za tožbeni zahtevek tožnikov za povrnitev škode v tem postopku. Ker pa tožnika te terjatve nista (pravočasno) prijavila v stečajnem postopku nad toženko, skladno s šestim odstavkom 268. člena ZFPPIPP in petim odstavkom 59. člena ZFPPIPP, je njuna terjatev v razmerju do toženke prenehala (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).

13. Na podlagi navedenega in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu sodbe sodišča prve stopnje ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo (353. člen ZPP).

14. Tožnika s pritožbo nista uspela, zato nosita sama svoje stroške postopka, morata pa toženki povrniti njene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena ZPP). Le-te je pritožbeno sodišče odmerilo po priglašenem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Potrebni stroški toženke tako znašajo zahtevanih 875 točk za nagrado za odgovor na pritožbo (tar. št. 22 OT), 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR skupaj znaša 653,31 EUR. Izpolnitveni rok za povračilo pravdnih stroškov je 15 dni (313. člen ZPP).