Jedro

V primeru, če ni možna osebna vročitev sodne odločbe oziroma stranka niti po obvestilu o prispeli poštni pošiljki pisanja v predpisanem roku ne prevzame, ZPP v 142. členu uzakonja t. i. fikcijo vročitve, ki se kot poseben pravni inštitut uporablja tudi za določitev trenutka teka roka za vložitev pritožbe. Pomeni, da se šteje, da je pisanje stranki vročeno, ko preteče predpisani rok od trenutka, ko ji je v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, da lahko na pošti pisanje dvigne, po poteku tega roka pa ji vročevalec pisanje pusti v hišnem predalčniku. Po sodni praksi fikcija vročitve nastopi s pretekom zadnjega, 15. dne, odkar je bilo stranki puščeno obvestilo, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči že šestnajsti dan po puščenem obvestilu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sklep z dne 6. 2. 2018, s katerim je izreklo, da ni pristojno za odločanje o tem sporu in da bo po pravnomočnosti zadeva odstopljena stvarno pristojnemu Upravnemu sodišču RS v Ljubljani. Ugotovilo je, da je pritožba, vložena 10. 3. 2018, prepozna.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Opozarja na 3., 111., 112., 139., 142., 335., 338., 339., 340., 341. in 363. člen ZPP. V hišnem predalčniku mu je bilo 7. 2. 2018 puščeno obvestilo, da lahko prispelo pošiljko prevzame v roku 15 dni, ki začne teči z 8. 2. 2018. Po pravnem pouku na tem obvestilu bo sodišče, če pismo v tem roku ne bo prevzeto, štelo, da je vročitev opravljena po poteku tega roka, in da bo po poteku tega roka pismo puščeno v predalčniku. Skladno z obvestilom bi sodišče moralo šteti, da je vročitev opravljena 23. 2. 2018, ne pa že 22. 2. 2018, saj ne sme trpeti škodljivih posledic zaradi napačnega poduka o pravicah. Pritožba, vložena 10. 3. 2018, je zato pravočasna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v skladu s pritožbenimi navedbami in upoštevajoč 366. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 v obsegu iz 2. odstavka 350. člena ZPP. Ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob podanem procesnem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni kršilo določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti zatrjevanih.

5. Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, je dopustna pritožba v petnajstih dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni določen drug rok (2. odstavek 363. člena ZPP). Po 343. členu ZPP predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka zavrže med drugim tudi prepozno pritožbo. Pritožba je prepozna, če je bila vložena po preteku zakonskega roka. Prav takšno procesno dejansko stanje, ko je pritožba zoper prvostopenjski sklep vložena prepozno, je podano v obravnavani zadevi. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno zaključilo, da je bil sklep z dne 6. 2. 2018 tožniku (fiktivno) vročen 22. 2. 2018 in se je rok za pritožbo iztekel 9. 3. 2018. 6. Sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, se vroča osebno stranki (1. odstavek 142. člena ZPP). Če vročitev po 140. členu ZPP ni možna, se osebna vročitev fizični osebi, če gre za vročitev po pošti, opravi tako, da vročevalec pisanje izroči pošti v kraju njenega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok petnajst dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti (3. odstavek 142. člen ZPP). Po 4. odstavku 142. člena ZPP se vročitev šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika.

7. Če torej ni možna osebna vročitev sodne odločbe oziroma stranka niti po obvestilu o prispeli poštni pošiljki pisanja v predpisanem roku ne prevzame, ZPP v 142. členu uzakonja t. i. fikcijo vročitve, ki se kot poseben pravni inštitut uporablja tudi za določitev trenutka teka roka za vložitev pritožbe. Pomeni, da se šteje, da je pisanje stranki vročeno, ko preteče predpisani rok od trenutka, ko ji je v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, da lahko na pošti pisanje dvigne, po poteku tega roka pa ji vročevalec pisanje pusti v hišnem predalčniku. Po sodni praksi fikcija vročitve nastopi s pretekom zadnjega, 15. dne, odkar je bilo stranki puščeno obvestilo, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči že šestnajsti dan po puščenem obvestilu. Vrhovno sodišče RS je namreč že v sklepu II Ips 393/2010 z dne 26. 5. 2011, enako tudi v sklepu II Ips 39/2012 z dne 11. 4. 2012, prav glede vprašanja, ali besedna zveza „po poteku roka“ iz 4. odstavka 142. člena ZPP pomeni, da se pisanje šteje za vročeno s pretekom petnajstega dne ali šele s pretekom šestnajstega dne, odkar je bilo stranki puščeno obvestilo, sprejelo stališče, da fikcija vročitve nastopi s pretekom zadnjega, 15. dne, odkar je bilo stranki puščeno obvestilo.2 Pojasnilo je, da obravnavane določbe ZPP ni mogoče zgolj jezikovno razlagati, temveč je po teleološki in sistemski razlagi treba upoštevati njen smisel in namen v kontekstu celotnega zakona, tudi z upoštevanjem določb, ki urejajo tek rokov. Rok se izteče s pretekom zadnjega dneva in takrat tudi nastopijo posledice, ki jih določa zakon.

8. Določbo 4. odstavka 142. člena ZPP je torej mogoče pravilno razlagati in uporabljati le tako, da se vročitev, če naslovnik pisanja v petnajstih dneh od prejema obvestila ne dvigne, šteje za opravljeno na zadnji dan petnajstdnevnega roka, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu. Drugačno pritožnikovo stališče, da naj bi mu bil sklep sodišča prve stopnje vročen šele na dan, ko mu je vročevalec sodno pisanje pustil v predalčniku, je zmotno in zato ni sprejemljivo. Opozorilo na obvestilu o prispeli pošiljki, da se, če naslovnik pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, temelji na 4. odstavku 142. člena ZPP, zato so pritožbene navedbe, da naj bi bilo to opozorilo napačno, neutemeljene, niti se pritožnik ne more uspešno sklicevati na to, da naj zaradi napačnega pravnega pouka ne bi smel trpeti škodljivih posledic. Z novelo ZPP-E,3 ki se je začela uporabljati 14. 9. 2017,4 je bilo besedilo "po poteku" celo nadomeščeno z "s potekom", s čimer je zakonodajalec tudi jezikovno natančneje opredelil časovni nastanek fikcije vročitve.

9. Ker je bila torej pritožba zoper sklep z dne 6. 2. 2018 vložena 10. 3. 2018, je bila vložena po izteku roka za pritožbo, torej prepozno, zato je bila z izpodbijanim sklepom zakonito zavržena.

10. Na podlagi navedenega je bilo potrebno na temelju 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep. Ostale pritožbene navedbe za pritožbeno rešitev zadeve niso pravno relevantne.5 Dodati je le še potrebno, da vsebinska presoja stvarne pristojnosti sodišča v obravnavanem sporu zaradi navedenih razlogov ni dopustna.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Na primer tudi III Ips 3/2013, I Up 217/2017. 3 Ur. l. RS, št. 10/2017. 4 Tožba je bila vložena 13. 9. 2017 priporočeno po pošti. 5 1. odstavek 360. člena ZPP.