Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če je iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti kot javne listine, ki jo je obd. brez pripomb podpisal, razvidno, da je bil rezultat zapisan v gramih alkohola na kg krvi, obd. ni mogoče očitati ugotovljene stopnje v miligramih alkohola v litru izdihanega zraka.
Pritožbi obdolženca se delno ugodi in se izpodbijana sodba o prekršku v odločitvi o pravni označbi prekrška in kazenskih sankcijah spremeni tako, da se obdolžencu na podlagi B tč. IV. odst. 130. čl. ZVCP-1 izreče
globa v znesku 166,91 (sto šestinšestdeset 91/100) EUR in stranska sankcija 4 (štirih) kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije, tako da višina posamičnega obroka znaša 16,69 EUR, v nespremenjenih delih pa se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi in se v tem delu pritožba obdolženca zavrne kot neutemeljena.
Z izpodbijano sodbo o prekršku je bil obd. A. K. spoznan za odgovornega za prekršek, naveden v izreku te sodbe. Izrečena mu je bila globa v znesku 500,75 EUR in 10 kazenskih točk, stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila pa je bila obdolžencu odpuščena. Izrečeno globo je prvostopno sodišče dovolilo obdolžencu plačati v desetih mesečnih obrokih, naložilo pa mu je še plačilo stroškov postopka in sicer povprečnino v znesku 50,00 EUR.
Proti tej sodbi o prekršku se je po svoji zagovornici pritožil obdolženec in navajal, da ni priznal očitanega prekrška, saj alkohola v organizmu, ki presega višino 0,69 miligrama alkohola v litru krvi ni priznal, predlagal pa je tudi zaslišanje prič, ki bi lahko izpovedale o količini popitega alkohola ter je v celoti izpodbijal ugotovitev, da je imel v času vožnje v organizmu 0,69 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Menil je, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ker sodbe ni vročilo zagovornici.
Pri pregledu zadeve po uradni dolžnosti na podlagi 159. čl. ZP-1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da v postopku na prvi stopnji ni bila storjena bistvena kršitev določb postopka o prekršku, na katero mora paziti po uradni dolžnosti in ni utemeljena pritožbena navedba, da je prvostopno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopa, ker sodba o prekršku ni bila vročena obdolženčevi zagovornici, saj navedena pomanjkljivost ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka kot so opredeljene v 155. čl. ZP-1, bila pa je sanirana na ta način, da je zagovornica kljub temu pravočasno vložila pritožbo.
Pritožbenim navedbam pa ni mogoče odreči utemeljenosti v delu, ko napadajo ugotovitev prvostopnega sodišča, da je imel obdolženec kot voznik v cestnem prometu v organizmu najmanj 0,69 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, saj je iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom razvidno, da je obdolženec kot voznik v cestnem prometu opravljal odrejeni preizkus alkoholiziranosti in da je bilo v njegovi navzočnosti ugotovljeno, da je elektronski alkotest pokazal 0,74 grama alkohola na kilogram krvi v organizmu obdolženca in s takšnim rezultatom se je obdolženec strinjal in takšen zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom je tudi brez pripomb podpisal. Pomembno je poudariti, da je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom javna listina in kot takšna tudi dokaz v obravnavanem postopku, nepravilnost vsebine zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti pa v obravnavanem postopku o prekršku ni bila ugotavljana z nobenim neposredno izvedenim dokazom, zaradi česar po mnenju pritožbenega sodišča ni razloga za dvom v resničnost dejstev, ki jih izraža zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom kot javna listina, ki sta jo podpisala tako policist, ki je vodil postopek kakor tudi obdolženec. Ob upoštevanju zagovora obdolženca, ki je med drugim povedal, da je pred vožnjo popil dve veliki pivi, torej ni dvoma, da je obdolženec kritičnega dne vozil v cestnem prometu osebni avtomobil, ko je bil pod vplivom 0,74 oz. ob upoštevanju tolerance uporabljenega tipa alkotesta še najmanj 0,69 grama alkohola na kilogram krvi, s čemer je uresničil vse zakonite znake prekrška po B tč. IV. odst. 130. čl. ZVCP-1, za katerega je tudi odgovoren s stopnjo kot jo je ugotovilo in obrazložilo prvostopno sodišče. Glede na takšen zaključek pritožbenega sodišča tudi ni razloga za dopolnjevanje dokaznega postopka z zaslišanjem prič, ki bi lahko potrdile količino popitega alkohola, nesprejemljiva pa je pritožbena navedba, da je na količino alkohola v obdolženčevem organizmu vplivalo jemanje zdravil, ki jih je jemal zaradi prehlada, saj v skladu z dognanji sodnomedicinske stroke ni zdravil, ki bi imela pomemben vpliv na stopnjo alkohola v organizmu voznika, katerega alkoholiziranosti se preizkuša. Ustrezno ugotovitvi, da se je kot točna izkazala pritožbena navedba, da obdolženec ni storil prekrška, ki se mu je očital v izpodbijani sodbi o prekršku, pač pa je storil milejši prekršek, kot je to ugotovilo in obrazložilo pritožbeno sodišče, je pritožbeno sodišče temu ustrezno izreklo tudi spremenjene sankcije, kot so razvidne iz izreka te sodbe, saj je na podlagi B tč. IV. odst. 130. čl. ZVCP-1 za voznike, ki ravnajo v nasprotju z II. odst. tega člena, predpisana globa v znesku 166,91 in 4 kazenske točke, če je imel voznik več kot 0,50 do vključno 0,80 grama alkohola na kilogram krvi, torej je bila obdolžencu izrečena globa v najnižjem za ta prekršek predpisanem znesku, enako pa velja za število izrečenih kazenskih točk, pri čemer je pritožbeno sodišče pri odmeri upoštevalo okoliščine, ki vplivajo na odmero kazenskih sankcij, kot so bile ugotovljene v postopku na prvi stopnji in so tudi obrazložene v izpodbijani sodbi o prekršku, obdolženec pa bo moral globo plačati v desetih mesečnih obrokih kot je to določilo prvostopno sodišče. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče ob uporabi VII. odst. 163. čl. ZP-1 delno ugodilo obdolženčevi pritožbi in spremenilo izpodbijano sodbo o prekršku sodišča prve stopnje kot je to razvidno iz izreka te sodbe, v nespremenjenih delih pa je odločitev prvostopnega sodišča potrdilo in je v tem delu obdolženčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Ker je bilo v pritožbenem postopku delno odločeno v obdolženčevo korist, mu tudi ne bo potrebno plačati stroškov pritožbenega postopka.