Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnica lastnica parc. št. 1901 in 1904/2 k. o. ... do celote, s stroškovno posledico (I. točka izreka). Odločilo je, da mora tožnica toženki v roku 15 dni povrniti njene stroške postopka v višini 963,90 EUR, v primeru zamude s plačilom s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka) ter odločilo, da mora tožnica v roku 15 dni toženki povrniti 229,50 EUR stroškov odgovora na pritožbo (II. točka izreka).

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede sledečih vprašanj: - Ali je Višje sodišče pravilno presodilo, da je bil upravičeni imetnik pravice uporabe družbene lastnine na dan uveljavitve Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZLNDL) tisti, ki je bil vpisan v zemljiško knjigo kot imetnik pravice uporabe (čeprav pravice uporabe v resnici ni imel), ne pa tisti, ki je dejansko imel nepremičnino v neposredni posesti in dejanski uporabi, v zemljiški knjigi pa ni bil vpisan kot imetnik pravice uporabe? - Ali je pravilna materialnopravna odločitev, da lahko državni organ, ki je bil pooblaščen za lastninjenje družbenega premoženja (funkcionalnega zemljišča z bivšo stražnico), ki še ni bilo olastninjeno v skladu z relevantnim predpisom, samovoljno razparcelira na tri dele s tem (zapisano v 5. tč., na str. 5/6 sodbe druge stopnje), da dva dela vrne prejšnji lastnici po Zakonu o denacionalizaciji, osrednji del z objektom pa si prilasti tako, da uporabi ZLNDL in prezre določbo 29. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ki je določala, da se na stvari, ki je družbena lastnina, lastninska pravica ne more priposestvovati? - Ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili pravico tožeče stranke do izjave z zavrnitvijo dokaznih predlogov z obrazložitvijo, da ne bi pripomogli k dodatni razjasnitvi dejanskega stanja? (zapisano v zadnjem stavku tč. 3, na str. 6/12 sodbe prve stopnje). Ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s tem, ko ni odgovorilo na pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zavrnilo vse predlagane dokaze v pripravljalnih vlogah (od I. do V.), da se opravi ogled nepremičnine (zapisano na 3. str. IV. pripravljalne vloge z dne 9. 12. 2022) in tudi samo površno in napačno odgovorilo na pritožbene navedbe - na kršitev 15. tč. 339. ZPP, kršitev 6. in 8. tč. iz 339. ZPP pa iz obrazložitve izpustilo?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena ZPP dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnica ni izpolnila zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).