Jedro

Če pogoj obstoja stečajne mase, ki bi zagotavljala vsaj delno poplačilo upnikov, ni izpolnjen, sodišče takega postopka ne začne, dolžnik pa zaradi tega, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov postopka osebnega stečaja, ker je ugotovil, da je nerazumno začeti postopek osebnega stečaja za tožnico, zato le-ta ne izpolnjuje kriterijev iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Iz navedb prosilke ter uradnih evidenc izhaja, da nima nobenega premoženja in dohodkov, razen denarne socialne pomoči. ZFPPIPP določa v prvem odstavku 382. člena, da je namen postopka osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Drugi odstavek tega člena pa določa, da terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno. To pomeni, da je namen postopka osebnega stečaja, da vsi upniki sprejmejo plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika, hkrati pa zakon določa, da terjatev upnikov ne prenehajo, če niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika ter da je obstoj stečajne mase pogoj za začetek postopka osebnega stečaja. Glede na to, da prosilka ne razpolaga s premoženjem in ne prejema dohodka, ki bi omogočil kakršnokoli poplačilo njenih upnikov, pomeni, da namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran (tako tudi Upravno sodišče RS, sodba opr. št. I U 21/2012). Denarna socialna pomoč je namreč iz stečajne mase izvzeta in bi tako v stečajnem postopku nastali samo stroški stečajnega postopka, dodelitve stečajne mase in poplačilo upnikov pa sploh ne bi prišlo, kar je v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka. Zato je organ za brezplačno pravno pomoč prosilkino prošnjo zavrnil kot neutemeljeno.

Tožnica s tožbo izpodbija odločitev organa za brezplačno pravno pomoč iz vseh tožbenih razlogov. Sklicuje se na določbe ZFPPIPP, po katerih je upravičenost dolžnika do brezplačne pravne pomoči zagotovljena. Nadalje navaja, da nima sredstev za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, izid stečajnega postopka pa je v tej zadevi zanjo življenjskega pomena. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je organ za brezplačno pravno pomoč tudi po presoji sodišča upravičeno zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz razlogov po 24. členu ZBPP, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je zato ni razumno sprožati. Organ za brezplačno pravno pomoč je za svojo odločitev navedel pravilne in utemeljene razloge, na katere se sodišče sklicuje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna in da ima verjeten izgled za uspeh, zaradi česar je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alinea 24. člena). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (tretji odstavek 24. člena).

Tožnica v obravnavanem primeru priznava, da nima nobenega premoženja, ki bi tvorilo stečajno maso. Namen postopka osebnega stečaja po 382. členu ZFPPIPP je v tem, da bi iz premoženja stečajnega dolžnika vsi upniki hkrati in v enakih deležih prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika. Terjatve upnikov v delu, v katerem niso poplačani iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku, tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno. Postopek osebnega stečaja je torej namenjen poplačilu stečajnih upnikov znotraj stečajnega postopka v sorazmernih deležih. Če obstoj stečajne mase za vsaj delno poplačilo upnikov kot dejanska predpostavka za zasledovanje tega namena ni izpolnjen, sodišče takega postopka ne začne. Organ za brezplačno pravno pomoč se v zvezi s tem upravičeno sklicuje tudi na vsebinsko povsem podobno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 21/2012 z dne 24. 1. 2012, kjer je sodišče presodilo, da je organ za brezplačno pravno pomoč ravnal zakonito, ko ni odobril brezplačne pravne pomoči v primeru, ko je postopek osebnega stečaja želel začeti dolžnik, ki ni imel nobenega premoženja za poplačilo upnikov.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.