Jedro

Pavšalno uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ne zadošča za utemeljenost revizije, izpodbijanje dejanskega stanja z navideznim uveljavljanjem bistvenih kršitev pa ni dovoljeno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo z dne 31. 12. 2006 od sodišča zahtevala, naj toženi stranki naloži plačilo 57.010,00 EUR odškodnine za škodo, ki jo je utrpela v prometni nesreči dne 27. 7. 2003. Tožeča stranka je namreč s toženo stranko sklenila zavarovalno pogodbo za zavarovanje nezgode med delom in v prostem času, ki je začela veljati 1. 7. 2003. 2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Odločilo je, da mora tožnica toženi stranki povrniti odmerjene pravdne stroške.

3. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

4. Zoper odločitev sodišča druge stopnje v zvezi s prvostopenjsko sodbo tožnica vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP) ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. in 2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

5. Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Na bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (370. člen ZPP). To pomeni, da mora revident vsak očitek postopkovne kršitve jasno opredeliti in konkretizirati. Pavšalna kritika, da so bile v postopku zagrešene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ne zadošča za obrazloženost. Izpodbijanje dejanskega stanja z navideznim uveljavljanjem bistvenih kršitev prav tako ni dovoljeno. Tožnica v reviziji ni opredelila, katera postopkovna kršitev natančno naj bi bila podana, omenja le potrebnost ugotavljanja dejanskega stanja z novim prometnim izvedencem, a prezre, da tega med postopkom ni pravočasno predlagala.

8. Revidentka v reviziji uveljavlja tudi revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). V čem naj bi sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, revidentka v reviziji ne pojasni, zato revizijsko sodišče, ki materialnega prava po uradni dolžnosti ne preizkuša (371. člen ZPP), tudi na ta očitek ne odgovarja.

9. V reviziji revidentka trdi, da sta sodišči prve in druge stopnje sodbi oprli na napačno pravno in dejansko podlago. Sklicuje se na izvedensko mnenje, ki ga je pridobila po končanem postopku in ga zato ni mogla prej vložiti v spis. Revidentka v reviziji ne pojasni, v katerem postopku je to izvedensko mnenje pridobila, niti ne zatrjuje, da je že prej v postopku zahtevala postavitev novega izvedenca. Tega izvedenskega mnenja zato ni mogoče upoštevati, sicer pa v revizijskem postopku novi dokazi za ugotavljanje dejanskega stanja niso dovoljeni (372. člen ZPP). S povzemanjem dejanskih ugotovitev nižjih sodišč in ponavljanjem svojih pritožbenih navedb izpodbija tožnica na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje, ki je prestalo tudi preizkus s pritožbo. Revizije pa ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

10. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da uveljavljana revizijska razloga nista podana, zato je neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

11. Odločitev, da tožnica sama krije svoje stroške revizijskega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP in je zajeta v izreku revizijske odločbe.