Jedro

V sodnem postopku delitve solastnine prodajno ceno solastne stvari (kot podlago za izplačilo ostalim solastnikom) določi sodišče s pomočjo ustreznega izvedenca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nepremičnine v solasti udeleženk s parc. št. 151/2 in 151/5 vl. št. 815 k.o. Š. razdeli tako, nepremičnine v last in posest prejme predlagateljica, nasprotni udeleženki pa je dolžna izplačati znesek 3.380,00 EUR, skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo 3 mesecev, od dneva pravnomočnosti odločbe do dneva plačila, najkasneje v roku 3 mesecev od pravnomočnosti sklepa. Nadalje je odločilo, da ima nasprotna udeleženka na nepremičnini zastavno pravico do višine njenega solastnega deleža, dokler ji vrednost ne bo v celoti plačana. O stroških sodišče ni odločalo, ker jih stranki nista priglasili.

Zoper takšno odločitev se pritožuje nasprotna udeleženka. Ne strinja se s ceno za m² zemljišča, kot jo je določilo sodišče. Navaja, da naj se predlagateljica za ceno pogaja z njo, ne pa da jo določi izbrani cenilec, ki je pristranski. Meni, da je upravičena do tržne cene za gradbeno parcelo. Po navedbah v pritožbi je navadna laž, da naj bi se za parcele zanimala občina. Glede na to, da pritožnica parcel ne prodaja občini, ni pomembno, koliko bi za parcele dala občina. V kolikor na njeno ceno ne pristane, naj ji sodišče v zameno dodeli nadomestno gradbeno parcelo.

Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je glede na to, da je predlagateljica lastnica sosednjih nepremičnin (parc. št. 151/3 in 151/6 k.o. Š., ki v naravi predstavljajo objekt s funkcionalnim zemljiščem), utemeljeno štelo, da je izkazala večji interes za to, da se solastne parcele št. 151/2 in 151/5 k.o. Š. dodelijo njej, saj bodo ta zemljišča predstavljala zaključeno celoto, v zameno pa je dolžna nasprotni udeleženki izplačati sorazmerni del vrednosti zemljišč, kot jo je ocenil izvedenec za gradbeništvo (izvedensko mnenje na list. št. 27 do 38).

Takšnemu načinu delitve pritožba ne oporeka, temveč graja le ugotovljeno ceno nepremičnin in posledično višino izplačila, ki pripada pritožnici. Pritožbeni očitki v tej smeri pa so v celoti neutemeljeni. Po določbi 5. odst. 70. čl. SPZ v sodnem postopku delitve solastnine sodišče določi ceno, ki jo je dolžan solastnik izplačati. Napačno je torej stališče pritožnice, da ji pripada takšno nadomestilo, kot ga bo določila sama. Pogajanje o ceni bi bilo med udeleženkama možno v okviru sporazumne delitve solastnine, do katere pa zaradi nezmožnosti medsebojnega komuniciranja ni prišlo (zato je o delitvi potrebno odločiti v sodnem postopku). Sodišče prve stopnje se je pri cenitvi nepremičnin utemeljeno oprlo na izvedensko mnenje, saj samo za kaj takega nima ustreznega znanja (primerjaj 243. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 73/2007 – UPB3 s spremembami, ZPP). Izvedensko mnenje je dokazno ocenilo in ker je bilo prepričljivo in brez pomanjkljivosti, mu je v celoti sledilo. Pritožba, ki zgolj ponavlja očitke, ki jih je pritožnica podala že v vlogi z dne 11.6.2009 (list. 46) in na katere je izvedenec odgovoril v dopolnitvi mnenja (list. št. 57), njegove pravilnosti ne uspe omajati. Izvedenec tržne cene ni določil zgolj na podlagi dejstva, da naj bi se za nakup zanimala Mestna občina Ljubljana, zato so pritožbene navedbe v tej smeri, ki so tudi sicer protispisne (da naj bi se občina zanimala za parcele, je pritožnica namreč izrecno navedla v vlogi z dne 9.3.2007), brezpredmetne. Kot izhaja iz izvedenskega mnenja, imata nepremičnini (sicer opredeljeni kot stavbno zemljišče) takšno ceno predvsem zaradi neugodne velikosti (skupaj merita le 52 m²) in dimenzije (podolgovata oblika 17 x 4 oziroma 2 m), zaradi česar na njiju ni mogoče postaviti objekta. Pritožbeno zavzemanje za določitev višje tržne cene je zato neutemeljeno. Na pritožbene očitke o pristranskosti izvedenca pritožbeno sodišče odgovarja, da nestrinjanje stranke z njegovimi ugotovitvami še ne pomeni, da je bil izvedenec pristranski.

Nikakršne podlage ni za to, da bi se pritožnici dodelilo drugo primerljivo zemljišče. Načini delitve solastnine po 70. čl. SPZ so namreč le trije: fizična delitev (ki je za obravnavani primer neprimerna), dodelitev enemu solastniku ob izplačilu ustrezne vrednosti drugemu solastniku, ali prodaja in delitev kupnine (civilna delitev). Takšna možnost, kot jo ponuja pritožba, torej ne obstaja.

Ker v pritožbi očitane nepravilnosti niso podane, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo drugih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku, Ur. list SRS št. 30/1986 s spremembami, ZNP).