Jedro

Sodišče je podalo natančno in s prepričljivimi argumenti podprto dokazno oceno o tem, zakaj verjame predlagateljici in ne nasprotnemu udeležencu in zakaj ocenjuje, da nasprotni udeleženec do svojih nasilnih dejanj ni kritičen, saj jih bodisi zanika, podcenjuje, bodisi razloge zanje prelaga na predlagateljico.

Ker nasprotni udeleženec še vedno ni kritičen do svojih ravnanj in odgovornost zanje v celoti nalaga predlagateljici, zdravljenje odvisnosti od alkohola pa je dolgotrajen proces in zgolj na podlagi morebitne osemmesečne abstinence dejansko še ni mogoče trditi, da je zdravljenje uspešno, je sodišče ob upoštevanju, da nasprotni udeleženec izkazuje prizadevanja, da se ozdravi odvisnosti od alkohola in izrečenih ukrepov tudi ne krši, izrek ukrepa utemeljeno skrajšalo, ne pa odpravilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II., III. in IV. točka izreka) potrdi.

II. Udeleženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je s sklepom z dne 15. 6. 2023 ugodilo predlogu predlagateljice in nasprotnemu udeležencu za obdobje 12 mesecev izreklo prepoved približati se predlagateljici in sinu udeležencev A. A. na razdaljo manj kot 150 m, vzpostaviti kakršnokoli komunikacijo z njima, mu naložilo, da najeto hišo na naslovu ..., prepusti v izključno uporabo predlagateljici ter se vzdrži vseh ravnanj, ki bi utegnila onemogočati ali oteževati uporabo. Določilo je tudi denarno kazen v višini 1.000 EUR za primer, če nasprotni udeleženec izrečene ukrepe prekrši. Zoper ta sklep je nasprotni udeleženec v celoti ugovarjal. Sodišče je ugovoru delno ugodilo in z izpodbijanim sklepom razveljavilo ukrep približevanja in navezovanja stikov ter komuniciranja s sinom udeležencev in predlog v tem delu zavrnilo (I. točka izreka), prepovedi iz I. točke izreka sklepa z dne 15. 6. 2023 glede predlagateljice pa skrajšalo na devet mesecev (II. točka izreka). V preostalem delu je ugovor zavrnilo (III. točka izreka) in odločilo, da nasprotni udeleženec nosi stroške predlagateljice v zvezi s postopkom odločanja o ugovoru, o višini pa bo sodišče odločilo s posebnim sklepom (IV. točka izreka).

2. Zoper II., III. in IV. točko izreka nasprotni udeleženec vlaga pravočasno pritožbo. Uveljavlja razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v točkah II, III in IV spremeni tako, da ugovoru nasprotnega udeleženca v celoti ugodi, zavrne predlog predlagateljice in ji naloži plačilo vseh stroškov nasprotnega udeleženca, podrejeno pa, da sklep v navedenih točkah razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, v obeh primerih pa predlagateljici naloži obveznost plačila pritožbenih stroškov nasprotnega udeleženca, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila.

Trdi, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj nasilja nad predlagateljico ni izvajal. Šlo je za prepire med zakoncema in ne za nasilje v družini. Predlagateljica je 18. 4. 2023 aktivno sodelovala v prepiru in k prepiru bistveno prispevala, bila je nasilna do nasprotnega udeleženca (ne v samoobrambi) ter ga žalila. Sodišče se do tega ni opredelilo. Pojasnilo tudi ni, zakaj predlagateljici verjame, nasprotnemu udeležencu pa ne. Predlagateljičine izjave so bile nekonsistentne, šele v zaslišanju je povedala, da naj bi bil skupni otrok med prepirom v neposredni bližini in spremenila čas zatrjevanega fizičnega nasilja. Sodišče je napačno povzelo zapisnik o zaslišanju predlagateljice. Iz zapisnika izhaja, da je do fizičnega nasilja prišlo okoli 16:30. ure, preden se je nasprotni udeleženec odpeljal z avtom, sodišče pa na strani devet izpodbijanega sklepa navaja, da naj bi do fizičnega nasilja prišlo med 18:30. in 19. uro.

Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje in verjelo predlagateljici, da ni šla k zdravniku zaradi strahu, ko naj bi bil fizično do nje nasilen v januarju 2021, pri čemer je ni bilo strah poklicati policije in jim kazati modrice. Iz zaslišanja nasprotnega udeleženca pa celo izhaja, da so takrat policisti želeli poklicati zanj pomoč, ker je predlagateljica vanj zalučala škatlo in mu prebila arkado.

Sodišče je storilo bistveno kršitev postopka, saj je podalo tako pomanjkljivo dokazno oceno, da ta ni skladna z 8. členom ZPP. V izpodbijanem sklepu je zgolj navedeno, da sodišče šteje izpovedbo predlagateljice glede fizičnega in psihičnega nasilja za prepričljivejšo, kljub temu da ni drugih neposrednih dokazov o nasilju, saj v spisu ni nobenih slik ali izvidov poškodb niti zaslišanj prič, ki bi nasilje videle. Dokazi, ki jih je sodišče navedlo v zvezi z nasiljem, pa so le dodatne izpovedbe predlagateljice pred policijo in CSD, ostalih dokazov sodišče niti ni ocenilo, slednjega pa tudi ni obrazložilo.

Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, ko je trajanje ukrepov glede predlagateljice ugotavljalo na podlagi načela sorazmernosti, saj do nasilja sploh ni prišlo in bi bilo treba prepoved približevanja razveljaviti. Upoštevalo je več olajševalnih okoliščin na strani nasprotnega udeleženca, potem pa neutemeljeno zaključilo, da je možnost nasilja še podana, kar je v nasprotju z dokazi v spisu in tudi z dokazno oceno.

Sodišče je napačno odmerilo tudi stroške postopka. V ugovornem postopku je nasprotni udeleženec delno uspel, poleg tega ni sporno, da nasprotni udeleženec ni izvajal nasilja od izreka prepovedi približevanja v aprilu 2023 dalje in zato tudi zasledovanje cilja preprečitve nasilja ne pride v poštev. Predlagateljica bi morala stroške opredeljeno navesti do konca glavne obravnave, tega pa ni storila, zapis v zapisniku ne ustreza dejanskemu stanju. Pooblaščenka predlagateljice ni imela vnaprej pripravljenega stroškovnika in ga ni predložila, temveč je sodnico na naroku prosila, da ji določi naknadni rok za predložitev. Glede na to stroškov sploh ne more uveljavljati.

Sodišče je tudi pravni pouk napačno zapisalo.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica, predlaga, da se jo zavrne in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo napak ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva. Ugovoru nasprotnega udeleženca v delu, ki se nanaša na predlagateljico, ni ugodilo, ker je ugotovilo, da ne drži njegova trditev, da do predlagateljice ni bil nikoli nasilen. Kot ključno ugotavlja njegovo psihično in fizično nasilje kritičnega dne 18. 4. 2023. Zaključek sodišča ne temelji zgolj na navedbah in zaslišanju predlagateljice, temveč tudi na zaslišanju nasprotnega udeleženca in listinskih dokazih (predvsem odredbi PP ... z dne 18. 4. 2023, sklepih Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi I Kpd 000/2023 z dne 19. 4. 2023 in z dne 3. 5. 2023, zapisniku o sprejemu ustne ovadbe, zapisniku CSD z dne 21. 4. 2023 in mnenju CSD z dne 11. 8. 2023). V spisu res ni slik ali izvidov poškodb, sodišče tudi prič, ki bi nasilje videle, ni zaslišalo (nasprotni udeleženec je dokazne predloge za zaslišanje prič umaknil), je pa v spisu dovolj dokazov, ki potrjujejo navedbe predlagateljice. Katere dokaze bi moralo sodišče še oceniti, pa jih ni, nasprotni udeleženec ne pove.

6. Sodišče je podalo natančno in s prepričljivimi argumenti podprto dokazno oceno o tem, zakaj verjame predlagateljici in ne nasprotnemu udeležencu in zakaj ocenjuje, da nasprotni udeleženec do svojih nasilnih dejanj ni kritičen, saj jih bodisi zanika, podcenjuje, bodisi razloge zanje prelaga na predlagateljico. Razlogi izpodbijanega sklepa so jasni, logični in dokazno podprti. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča skladna z določbo 8. člena ZPP1. 7. Sodišče je izpoved predlagateljice ocenilo za prepričljivo2, verjelo pa ji je tudi zato, ker je smiselno enak opis dejanj podala na policiji, pred CSD in v predlogu. Nasprotni udeleženec skuša izpodbiti kredibilnost predlagateljice s trditvijo, da je šele zaslišana v tem postopku povedala, da je bil otrok priča dogodkom 18. 4. 2023 in kdaj naj bi jo prijel za vrat ter udaril v čelo. Predlagateljica je že pred policijo navajala, da je bil otrok pri nasilnih dejanjih nasprotnega udeleženca večkrat prisoten, kako točno je bilo 18. 4. 2023, pa je predlagateljica pojasnila z odgovori na vprašanja sodišča. Glede na postavljeni predlog, ki se je nanašal tudi na otroka, je sodišče moralo s predlagateljico to tudi razčistiti. Res je predlagateljica policiji povedala, da jo je nasprotni udeleženec tega dne za vrat prijel in udaril s čelom v čelo po prihodu od soseda, v tem postopku pa, da je to storil, preden je tja odšel, a to njene kredibilnosti ne zamaje. Predlagateljica je pojasnila, da je bila ob zaslišanju na policiji in podajanju ovadbe še zelo pretresena in je zato lahko to pomešala, kar je povsem življenjsko. Njeno stanje potrjuje zapis v uradnem zaznamku policije, iz katerega izhaja, da je predlagateljica ob dogodku 18. 4. 2023 jokala, bila vidno razburjena in obupana3. Glede na to, da so njene izjave in izpoved sicer konsistentne, potek dogodkov kritičnega dne pa je v izpovedi v bistvenem enako opisal tudi nasprotni udeleženec (sicer brez sekire in prijema za vrat ter udarca v čelo), razlogov za to, da sodišče predlagateljici ne bi smelo verjeti, ni. Glede na to, da je nasprotni udeleženec povedal, da je k sosedu odšel ob 18:40. uri, vrnil pa se je ob 19. uri, je ugotovitev sodišča, da je do fizičnega nasilja prišlo med 18:30. in 19. uro (pred odhodom ali po prihodu), pravilna.

8. Ni dvoma, da navedbe o posamičnih dogodkih od leta 2018 do aprila 2023 izkazujejo, da sta udeleženca imela konfliktno razmerje. V postopku se je tudi s stopnjo verjetnosti izkazalo, da je v daljšem časovnem obdobju pri tem večkrat prihajalo do eskalacije nasilja na način, da je nasprotni udeleženec v vinjenem stanju zoper predlagateljico uporabil ali grozil s fizično silo ter jo ob tem ustrahoval, žalil in ogrožal. Iz zapisa multidisciplinarnega tima izhaja, da so bile v letih 2020 in 2021 policijske intervencije v družini. Iz sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani I Kpd 000/2023 z dne 3. 5. 2023 izhaja, da je v družinski skupnosti v času najmanj od poletja 2018 do 18. 4. 2023 nasprotni udeleženec na njunem domu s predlagateljico grdo in ponižujoče ravnal, večinoma v vinjenem stanju nanjo vpil, jo zmerjal in žalil (da je prasica, kurba, da se goni okoli) ter jo večkrat udaril.4 Konfliktne situacije tako niso ostale le na ravni besednega spora, temveč so prerasle v psihično in fizično nasilje, ki ustreza definiciji opredelitve nasilja iz 3. člena ZPND5. 9. Nasprotni udeleženec nasilje tudi v pritožbi (neutemeljeno) zanika in trdi, da je sodišče dejansko stanje zmotno ugotovilo. Priznava pa, da je predlagateljica policiji (po dogodku v januarju 2021) kazala modrice. To sicer veže na trditev, da se tega predlagateljica ni bala storiti, bala pa se je iti k zdravniku, a navedeno brez dvoma kaže na to, da je imela predlagateljica v posledici nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca modrice. Zakaj jih je pokazala policiji, k zdravniku pa potem ni šla, je pojasnila. Bala se je, da bi se odnos med njima še poslabšal. Pojasnilo je življenjsko povsem sprejemljivo. Da so poškodbe terjale zdravniško oskrbo, nasprotni udeleženec niti ne trdi, dejstvo pa je, da mu je bil zaradi ravnaj v tem dogodku izdan plačilni nalog zaradi fizičnega in psihičnega nasilja nad predlagateljico.

10. Tudi dogodek 18. 4. 2023, ki ga nasprotni udeleženec neutemeljeno skuša prikazati kot prepir med zakoncema in krivdo zvaliti na predlagateljico, ni ostal na nivoju besednega konflikta. Zatrjevano izzivanje predlagateljice ne opravičuje groženj in fizičnega nasilja nasprotnega udeleženca, njena ravnanja tudi niso predmet postopka, predlagateljica pa je imela tudi razlog za poskus preprečitve vožnje nasprotnega udeleženca pod vplivom alkohola, saj so policisti po prihodu zaznali, da je v vinjenem stanju, z močnim zadahom po alkoholu in ima motne oči. Policijska postaja je zoper nasprotnega udeleženca po intervenciji dne 18. 4. 2023 podala kazensko ovadbo na Okrožno tožilstvo v Ljubljani zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini. To je storila na podlagi ugotovitev ob intervenciji in na podlagi zbranih obvestilih, kar negira pritožbeno trditev, da odločitev temelji le na navedbah predlagateljice pred različnimi organi. Iz zbranih obvestil policije izhaja, da je priča B. B. povedala, da ji je predlagateljica zaupala, da ji jih nasprotni udeleženec s sekiro ali s palico večkrat grozil, ko sta bila sama. Poleg tega je priča videla, da je nasprotni udeleženec predlagateljici v letu 2019 v gostišču grozil s kovinsko palico ter ji govoril, da jo bo pretepel, ker se goni naokoli. Policisti so pridobili tudi izjavo matere nasprotnega udeleženca, ki je v zvezi z dogodkom 18. 4. 2023 potrdila, da ji je predlagateljica povedala, da se pojavljajo težave, ko je prisoten alkohol, in da je bil C. A. tega dne do nje fizično nasilen, jo davil, ji grozi, da bo vse pobil, grozil je tudi s sekiro.

11. Sodišče ni napačno uporabilo materialnega prava, ko ni razveljavilo izrečene prepovedi približevanja predlagateljici ter prepovedi navezovanja stikov in komunikacije s predlagateljico, saj za to, glede na povedano, ni imelo podlage. Tudi trditev, da zaključek sodišča o skrajšanju izrečenega ukrepa iz 12 na 9 mesecev temelji zgolj na olajševalnih okoliščinah na strani nasprotnega udeleženca, ne drži. Nasprotni udeleženec ugotovljeno nasilno ravnanje dne 18. 4. 2023 zanika, razloge pripisuje predlagateljici (kot tudi za nekatere dogodke iz preteklosti) oziroma šteje zgolj za napako (in mu je žal)6. Dogodek z motorno žago skuša minimalizirati s trditvijo, da žaga ni bila nikoli prižgana. Do uživanja alkohola ni kritičen. Izgovarja se na stisko, priznava, da je v službi večkrat spil alkohol, s prekomernim uživanjem pa naj bi začel šele januarja 2023. Slednjega mu sodišče, glede na to, da je bil že pred tem kaznovan zaradi vožnje pod vplivom alkohola in povzročil prometno nesrečo, utemeljeno ne verjame. Ker nasprotni udeleženec še vedno ni kritičen do svojih ravnanj in odgovornost zanje v celoti nalaga predlagateljici, zdravljenje odvisnosti od alkohola pa je dolgotrajen proces in zgolj na podlagi morebitne osemmesečne abstinence dejansko še ni mogoče trditi, da je zdravljenje uspešno, je sodišče ob upoštevanju, da nasprotni udeleženec izkazuje prizadevanja, da se ozdravi odvisnosti od alkohola in izrečenih ukrepov tudi ne krši, izrek ukrepa utemeljeno skrajšalo, ne pa odpravilo.

12. Tudi pritožba glede stroškov postopka ni utemeljena. Tako iz zapisnika kot iz spisa izhaja, da je predlagateljica stroškovnik predložila ob zaključku glavne obravnave, torej pravočasno. V skladu s osmim odstavkom 22.a člena ZPND sodišče o stroških postopka odloča po prostem preudarku. Dejstvo je, da je bil predmetni postopek potreben iz razlogov na strani nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec z ugovorom glede ukrepov, ki so bili izrečeni za zaščito predlagateljice ni uspel, zaradi razveljavitve ukrepov, ki so bili izrečeni za zaščito sina in zaradi skrajšanja izreka ukrepa prepovedi približevanja in navezovanja stikov oziroma komuniciranja s predlagateljico, pa posebni ugovorni stroški niso nastali. Zato je odločitev sodišča, da nasprotni udeleženec krije stroške postopka predlagateljice (na prvi stopnji) pravilna in zakonita.

13. Pravni pouk izpodbijanega sklepa je res (delno) napačen, vendar to na pravico do pritožbe nasprotnega udeleženca ni imelo vpliva. Prav tako ne na samo vsebinsko pravilnost sklepa.

14. Pritožba nasprotnega udeleženca zato ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče v celo zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-17).

15. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP, v zvezi s 42. členom ZNP-1 in osmim odstavkom 22.a člena ZPND V okviru prostega preudarka je upoštevan uspeh nasprotnega udeleženca s pritožbo, ki mora nositi svoje stroške pritožbenega postopka, prav tako predlagateljica, ki je v odgovoru na pritožbo v bistvenem izrazila le strinjanje z razlogi izpodbijanega sklepa.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 Načelo neposrednosti terja, da sodišče (senat ali sodnik posameznik) s svojimi čutili zaznava naravo in vsebino dokaznih sredstev in da nato isto sodišče (senat ali sodnik posameznik) na tej podlagi tudi sprejme dokazno oceno in sprejme odločitev v zadevi. Pri zaslišanju strank ali prič, se dokazna vrednost ne izoblikuje le po izrečenih besedah, pač pa tudi po okoliščinah, v katerih so besede izrečene (VSRS Sodba III Ips 4/2021 z dne 27. 7. 2021). 3 Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani I Kpd 000/2023 z dne 19. 4. 2023. 4 Večinoma v vinjenem stanju je nanjo vpil, jo zmerjal in žalil, da je prasica, kurba, da se goni okoli, prav tako pa jo je večkrat udaril (neugotovljenega dne poleti 2018 jo je vinjen prijel za vrat, zaradi česar je dobila modrice na vratu, neugotovljenega dne pozimi jo je med prepirom prijel za glavo in udaril ob steno, neugotovljenega dne v letu 2019 je prišel s prižgano motorno žago v hišo in rekel, da bo vse požagal, dne 16. 1. 2021 jo je v večernih urah zmerjal, jo prijel za vrat in zelo močno stisnil, nato pa še z odprto dlanjo močno sunil v predel temena na glavi, neugotovljenega dne v mesecu februarju 2023 je med prepirom vinjen iz omare vzel lesen bejzball, ki in z njim v spalnici poškodoval leseno omarico s predali in z rokami zakrivil velika vrata na omari v spalnici). 5 Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Uradni list RS številka 16/08, s kasnejšimi spremembami. 6 Iz sklepa I Kpd 000/2023 z dne 3. 5. 2023 izhaja, daje nasprotni udeleženec v odgovor na predlog predlagateljice za podaljšanje ukrepa napisal, da se sicer zaveda, da je storil veliko napako, ki jo obžaluje (ukrepov policije in CSD se je držal). Zaradi predloga predlagateljice mu je zelo težko, ker je upal, da bo lahko odšel domov k svoji družini, saj zelo pogreša sina in ženo in prisega, da ne bo nikoli več storil napake, da je prijavljen na osebni pogovor na CSD. 7 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, številka 16/2019.