Jedro

Če toženec zatrjuje, da mu je tožnik odvzel posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja (ugovor viciozne posesti), mora sodišče pri odločanju o ugovoru upoštevati tako relativni (30 dni od dneva, ko se je izvedelo za motenje in storilca) kot tudi absolutni rok (eno leto od dneva, ko je motenje nastalo).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o motenju posesti odločilo, da sta toženca dolžna tožnici omogočiti nemoten dostop in souporabo dvorišča ter jima prepovedalo motilna dejanja v prihodnosti. Ugotovilo je namreč, da sta toženca motila tožnico v soposesti dvorišča s tem, da je toženka odredila, toženec pa dejansko izvršil nezakonito namestitev železne verige z dvema obešankama na vhod na dvorišče ter s tem tožnici onemogočil nemoteno soposest in souporabo tega dvorišča z osebnim avtomobilom. Poleg tega je sodišče odločilo, da sta toženca dolžna tožnici plačati stroške postopka v znesku 121.908,00 SIT. Odločitev o varstvu posesti med drugim temelji tudi na ugotovitvah, da je tožeča stranka pridobila soposest na sporni nepremičnini v mesecu septembru in oktobru 1999 samovoljno in protipravno, tožena stranka pa ni ukrepala v zakonskem roku 30 dni.

Toženca se pritožujeta proti navedenemu sklepu prve stopnje v celoti in zatrjujeta pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Sklep o motenju posesti nima razlogov o odločilnih dejstvih ali pa so razlogi nejasni. Sklep nima razlogov o tem, kdaj je tožena stranka sploh opazila, da je na dvorišču parkiran tožničin osebni avtomobil Peugeot 206, osebni avtomobil najemnice V.C. pa, zaradi zasedenega dvorišča s strani tožnice, na parkirišču pri pošti. Gre za pomembno dejstvo, ki vpliva na pravilno odločitev sodišča, saj prekluzivni rok 30 dni predstavlja subjektivni rok.

Pritožba je utemeljena.

Ne drži sicer pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, res pa je, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in zato ni v celoti ugotovilo relevantno dejansko stanje. Viciozni posestnik ima pravico do posestnega varstva nasproti tistemu, od katerega je skrivaj, s silo ali z zlorabo zaupanja prišel do posesti, če je od nastanka motenja že pretekel rok iz 77. čl. Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij (2. odst. 78. čl. ZTLR). Rok, določen v 77. čl. ZTLR je lahko relativen- subjektiven (30 dni od dneva, ko se je zvedelo za motenje in storilca) ali absoluten ( največ eno leto od dneva, ko je motenje nastalo). Sodišče prve stopnje je ugotovilo le, da je od nastanka tožničine soposesti do zatrjevanega motilnega dejanja tožencev minilo več kot 30 dni, iz razlogov izpodbijanega sklepa pa ni razvidno kdaj sta toženca ugotovila predhodno motilno dejanje tožnice (nastanek viciozne posesti implicira motilno dejanje). Glede na ugotovljeno vicioznost tožničine posesti je tako ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj sodišče ni ugotovilo dejstev od katerih je odvisna odločitev o ugovoru viciozne posesti, ki sta ga toženca podala pred sodiščem prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenih razlogov razveljavilo izpodbijani sklep in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje (355. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodišče prve stopnje naj predvsem ugotovi, kdaj je tožena stranka izvedela, da tožnica parkira svoj osebni avtomobil na spornem parkirišču (362. čl. ZPP).