Jedro

Odločitev o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje je pravilna že iz razloga, ker trditve tožencev, da jima v postopku ni bila (pravilno) vročena tožba, niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je to lahko pritožbeni razlog (ali obnovitveni razlog).

Domneva vročitve pride v poštev le, če ne obstaja niti najmanjši dvom, da je bila vročitev opravljena v skladu z zakonom.

Izrek

Pritožba zoper sklep se zavrne in sklep potrdi.

Pritožba drugotoženke F.H. zoper sodbo, se zavrže. Pritožbi prvotoženca D.H. zoper sodbo se ugodi, sodba se glede njega razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Stroške pritožbe zoper sklep toženca nosita sama.

Stroške pritožbe zoper sodbo drugotoženka nosi sama, odločitev o stroških pritožbe prvotoženca zoper sodbo, pa se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z zamudno sodbo z dne 10.9.2008 je sodišče prve stopnje razsodilo, da sta toženca dolžna nerazdelno plačati tožnici 8.901,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.4.2000 dalje do plačila, v petnajstih dneh in ji povrniti stroške postopka v višini 341,82 EUR, v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo sta toženca dne 27.7.2009 vložila pritožbo, istega dne z isto vlogo pa tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje. S sklepom z dne 25.11.2009 je sodišče prve stopnje predlog tožencev za vrnitev v prejšnje stanje, zavrglo.

Zoper sklep sta toženca vložila pravočasno pritožbo zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navajata, da je sodišče prve stopnje njun predlog zavrglo kot prepoznega, ker naj bi potekel 6-mesečni rok, v katerem je mogoče zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. S tem v zvezi pa je sodišče nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Tožba se vroča glede na dejansko prebivališče strank. Ko naj bi sodišče vročalo tožbo na naslov R. Pot, J, ta naslov za vročanje tožencem, ni bil pravilen. Iz že predloženih potrdil izhaja, da toženca v spornem obdobju na navedenem naslovu nista prebivala, zato jima pisanje ni bilo vročeno. Ker vročitev ni bila pravilna, ni bilo pogojev za izdajo zamudne sodbe. Sodišče je odločilo brez izvedbe dokazov, s čimer je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Zamudno sodbo toženca izpodbijata zaradi nepravilne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, zamudno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navajata, da jima je bila zamudna sodba vročena na naslov R. pot, J., na katerem pa toženca ne prebivata. Pošto sodišča, v kateri je bila zamudna sodba, je slučajno na navedenem naslovu sprejela S. Č. Toženca predvidevata, da je bila tudi tožba poslana na isti naslov. Ker pa, kot rečeno, tam ne prebivata, jima tožba ni bila pravilno vročena. Junija in julija 2008 toženca na tem naslovu nista prebivala, kar je razvidno tudi iz potrdil o začasnem prebivališču za oba toženca in potrdil o prejšnjih stalnih prebivališčih tožencev. Iz potrdila o začasnem prebivališču z dne 24.7.2009 za prvotoženca izhaja, da je ta na naslovu R. pot, J, prebival od 1.12.2006 do 30.7.2007. Iz potrdila o začasnem prebivališču za drugotoženko z dne 24.7.2009 pa izhaja, da je ta na naslovu R. pot, J, prebivala v času od 1.12.2006 do 18.7.2007 in od 29.8.2008 do 6.5.2009. Ker tožba tožencema ni bila pravilno vročena, ni bilo pogojev za izdajo zamudne sodbe.

Pritožba zoper sklep je neutemeljena.

Pritožba drugotoženke zoper sodbo je prepozna. Pritožba prvotoženca zoper sodbo je utemeljena.

K pritožbi zoper sklep: Odločitev o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje je pravilna že iz razloga, ker trditve tožencev, da jima v postopku ni bila (pravilno) vročena tožba, niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je to lahko pritožbeni razlog (ali obnovitveni razlog). Vrnitev v prejšnje stanje je namreč institut, ki ga je mogoče uporabiti, če stranka zamudi narok ali rok za opravo kakšnega dejanja, zaradi dogodka, ki stranki prepreči opravo takega dejanja. Razlogi za vrnitev v prejšnje stanje so torej podani, če razlog za zamudo nastane na strani stranke, ne pa na strani sodišča. V predlogu in v pritožbi pa toženca očitata sodišču, da je kršilo procesne določbe glede vročanja sodnih pisanj oziroma, da vročitev ni bila opravljena. Ti razlogi so pritožbeni razlogi, ne pa razlogi za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je tako pravilno in zakonito predlog (sicer iz drugih razlogov), kot nedopusten zavrglo (116. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

K pritožbi zoper sodbo: Drugi toženki je bila (zamudna) sodba vročena dne 12.9.2008 (povratnica pri list. št. 11). Pritožnica trdi, da ji je bila sodba vročena na naslov R. pot, J., na katerem ne prebiva in je zamudno sodbo, na tem naslovu, slučajno sprejela SČ, katere zaslišanje predlaga. Povratnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena (1. in 4. odst. 224. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica sama v pritožbi pove, da je na naslovu R pot, J, prebivala v času od 1.12.2006 do 18.7.2007 in od 29.8.2008 do 6.5.2009, torej tudi v času vročitve zamudne sodbe (12.9.2008). S tem pritožnica sama potrjuje verodostojnost povratnice, ki izkazuje njen podpis, kot podpis prejemnika zamudne sodbe in verodostojnost zabeležbe vročevalca, ki v zvezi s podpisom ni imel pripomb, s čimer je potrdil, da je povratnico podpisala F.H, na katero je bila sodna pošiljka naslovljena. Četudi bi predlagana priča S.Č izjavila, da je ona prevzela pošiljko, glede na vse povedano, samo njena izjava verodostojnosti podatkov povratnice, torej verodostojnosti podpisa druge toženke, ne bi mogla izpodbiti. Šteti torej je, da je bila zamudna sodba drugi toženki vročena 12.9.2008. Rok za pritožbo je bil 15 dni, druga toženka pa je pritožbo vložila šele 27.7.2009. Pritožbeno sodišče je zato njeno pritožbo kot prepozno zavrglo (1. odst. 365. člena ZPP).

Prvemu tožencu je bila (zamudna) sodba vročena dne 16.7.2009 in je torej njegova pritožba z dne 27.7.2009 pravočasna. Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je tudi izkazano dejstvo, da je bila toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor (1. točka 1. odst. 318. člena ZPP). V konkretnem primeru je bila tožencu tožba vročena v odgovor dne 5.6. oziroma 6.6.2008, na naslov R pot, J. Ker ni bila možna osebna vročitev, je prišlo do nadomestne vročitve in sicer naj bi bila vročitev opravljena dne 5.6.2008, ko je bilo v predalčniku puščeno prvo obvestilo (4. odst. 142. člena ZPP). Iz prilog k pritožbi (priloge B3 do B7) izhaja, da toženec v tem času ni imel prijavljenega ne stalnega in ne začasnega prebivališča na naslovu R pot, J. Po pritožbenih zatrjevanjih tam v tem času tudi ni dejansko stanoval. S tem pa je vzbujen dvom, da je bila vročitev tožbe opravljena v skladu z zakonom, torej tudi dvom v to, da je izkazan eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe (318. člen ZPP). Domneva vročitve pa pride v poštev le, če ne obstaja niti najmanjši dvom, da je bila vročitev opravljena v skladu z zakonom. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi prvega toženca ugodilo, izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo in zadevo glede tega toženca, vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Postopek naj sodišče prve stopnje nadaljuje tako, da tožencu tožbo vroči v odgovor na naslov L., J. Ker s pritožbo ni uspela, drugotoženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. člena ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka za prvega toženca, pa se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. člena ZPP).