Jedro

Vpis lastninske pravice ni vpis pravnega dejstva, zato se z zaznambo ta vpis ne more opraviti. Izpisek iz sodnega registra ni listina, primerna za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

Odreja se izbris zaznambe pritožbe pri vložkih, kjer je bila pritožba zaznamovana (vl.št. 426 k.o.S., 62 in 174 k.o.Z., 348 in 448 k.o.D.).

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog, da se na podlagi izpiska iz sodnega registra opravi pri določenih nepremičninah, ki so družbena lastnina in kjer je vpisana pravica uporabe v korist podjetja T. zaznamba, po kateri naj bi se izbrisala družbena lastnina in pravica uporabe v korist TE.p.o. in vpisala lastninska pravica v korist T d.d. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij ni podlage, na podlagi katere bi bilo mogoče izvršiti predlagano spremembo pravice uporabe v lastninsko pravico.

Proti sklepu se predlagatelj pritožuje zaradi napačne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo sklepa tako, da bo predlogu ugodeno. Navaja: 5.6.1995 je bil opravljen vpis v sodni register družbe T d.d., kar hkrati pomeni, da se je podjetje v skladu z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij preoblikovalo iz podjetja z družbenim kapitalom v podjetje z znanimi lastniki. V postopek lastninskega preoblikovanja so bila tako med ostalim družbenim kapitalom zajeta tudi vsa zemljišča, katere je predlagatelj predlagal za vpis lastninske pravice. Tudi vsa zemljšča so postala last preoblikovane družbe. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, čeprav iz drugih razlogov.

Ker je sodišče prve stopnje odločalo 9.10.1995, je za obravnavano zadevo treba uporabiti določbe Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS št. 33-1589/95 z dne 16.6.1995). Po tem zakonu so vrste vpisa v zemljiško knjigo vknjižba, predznamba in zaznamba (19. člen).

Zaznamba je vpis ali izbris pravnih dejstev, za katere zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo (člen 34/1). Katera so pravna dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, določa 18. člen.

Predlagatelj je predlagal zaznambo izbrisa družbene lastnine in pravice uporabe in vpis lastninske pravice. Izbris družbene lastnine in pravice uporabe ter vpis lastninske pravice bi bilo mogoče predlagati samo kot vknjižbo, ki je vpis, s katerim se doseže ali izkaže pridobitev, prenehanje ali omejitev pravice (20. člen). Torej ne gre za vpis pravnega dejstva. Predlog je zato pravilno zavrnjen.

Kaj drugega ali drugače kot je predlagano, namreč sodišče ne more dovoliti (glej člen 76/1).

Ne glede na povedano pa vloženi predlog tudi pogojev za vknjižbo lastninske pravice ne izpolnjuje. Po 21. členu citiranega zakona se vknjižba dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj. Nepremičnina mora biti v listini označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. Izpisek iz sodnega registra ni taka listina, ker teh pogojev ne izpolnjuje.

Po določbi prvega odstavka 84. člena citiranega zakona o vpisu v zemljiško knjigo odloča zemljiškoknjižni referent, zoper njegovo odločitev pa je dopusten ugovor, o katerem odloči sodnik posameznik sodišča prve stopnje. Čeprav sodišče prve stopnje ni ravnalo tako in je o vpisu odločil sodnik, ne gre za bistveno kršitev določb postopka.

Po vsem povedanem je bilo torej treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi in odločiti tudi o izbrisu zaznambe pritožbe (člen 95 točka 2).