Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Glede na ugotovljeno dejansko stanje je ocena izvedencev, da tožnik ni popolnoma nezmožen za delo, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pravilna in posledično tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine zavrnjen. Tudi sicer glede na naravo stvari sploh ni mogoče, da je posamezni zavarovanec hkrati delovni invalid III. kategorije invalidnosti, kot v obravnavanem primeru, in še invalid I. kategorije invalidnosti.
I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (IV. in V. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbe.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 10. 12. 2020 in odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 25. 5. 2020 in tožnika z dnem 21. 5. 2020 razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega po 4 ure dnevno, 20 ur tedensko, na drugem delovnem mestu z omejitvami: psihofizično lažje razgibano delo (sede, stoje in z malo hoje), soročno lahko premešča bremena do 5 kg (nad nivojem glave ne več kot 2 kg), z levo zgornjo okončino lahko opravlja delo, pri katerem odroči ali predroči v ramenih do 90 stopinj, v ledveno-križni hrbtenici se lahko giba v okviru ergonomskih kotov, le z občasnim pripogibanjem in le občasno v prisilni drži ledveno-križne hrbtenice, od 21. 5. 2020 dalje. Hkrati je odločilo, da bo o pravici, odmeri in izplačevanju delnega nadomestila odločil toženec s posebno odločbo (I., II. in III. točka izreka). Tožbeni zahtevek, da se tožečo stranko razvrsti v I. kategorijo invalidnosti ter se mu prizna pravica do invalidske pokojnine je zavrnilo (IV. točka izreka). S V. točko izreka pa je sklenilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti stroške postopka v znesku 556,60 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za plačilo do plačila.
2. Zoper zavrnilni del sodbe pod točko IV in odločitev o stroških postopka pod točko V vlaga pritožbo tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče v postopku odločilo predvsem na podlagi izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti v B. z dne 15. 5. 2021 ter ustnega mnenja sodnega izvedenca dr. C. C. Tožnik je imel na izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja več pripomb, ko je sodišče nato na obravnavi dne 11. 1. 2022 zaslišalo izvedenca specialista medicine dela, prometa in športa, ne pa tudi izvedenca specialista ortopeda. Tožnik je predlagal angažiranje novega izvedenca medicine dela, prometa in športa, ortopeda in pa tudi izvedenca proktologa. Tožnik je namreč prepričan, da je pri njemu podana I. kategorija invalidnosti, saj zdravstvene težave in omejitve, ki so vezane na zdravstveno stanje, tožniku ne omogočajo več opravljanja pridobitnega dela, tudi ne s stvarnimi in časovnimi razbremenitvami. Tožnik je prepričan, da odločitev, kot jo je sprejelo sodišče v zavrnilnem delu, ne more obstati in bi bilo edino prav, da bi angažiralo še nove izvedence, ki bi podali novo mnenje. Sodišče je tožniku določilo omejitve za delo le za levo zgornjo okončino ter soročno premeščanje bremen do 5 kg, nad nivojem glave ne več kot 2 kg, kar se sicer nanaša na obe zgornji okončini, ni pa določenih nobenih posebnih omejitev za zgornjo desno okončino, kar je glede na stanje desne rame, za tožnika nesprejemljivo. Prav tako tožnik tako upoštevajoč težave s hrbtenico, obema zgornjima okončinama ter nenazadnje tudi težavami spodnjih okončin, ne more z rokama, niti soročno ne, premeščati bremen tudi ne do 5 kg. Sodišče ni ustrezno upoštevalo omejitve glede spodnjih okončin, saj je izpovedal, da mu noge klecajo in da je nestabilen. Poleg omenjenih težav, ki tožniku onemogočajo opravljanje pridobitnega dela, ni bilo ustrezno upoštevano, da ima tožnik težave s hemoroidi in histološko displazijo nizke stopnje, težave s prebavo, sindrom razdražljivega črevesa, ko je tožnik sam povedal, da ima težave z zadrževanjem blata. Glede na to, da je napačna odločitev sodišča glede zavrnilnega dela sodbe, je posledično napačna tudi odločitev sodišča glede pravdnih stroškov, saj je tožnik upravičen do povračila vseh stroškov postopka in ne le do 50 %. Priglaša stroške pritožbe.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitane kršitve.
5. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni pridobilo mnenja drugega izvedenca specialista medicine dela, prometa in športa, ortopeda in proktologa. Sodišče namreč ni dolžno izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je neko dejstvo že dokazano, ki so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi se ga dokazovalo, za razsojo ni pravno odločilno, ali ki so neprimerni za dokazovanje določenega dejstva. Skladno z drugim odstavkom 254. člena ZPP sodišče pridobi mnenje drugega izvedenca, če se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo ali če je izvid enega ali več izvedencev nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedencev. Za takšen dejanski stan v konkretnem primeru ne gre.
6. Sporno v tej zadevi je ostalo vprašanje, ali je pri tožniku podana I. kategorija invalidnosti in popolna nezmožnost za pridobitno delo. Tožnik namreč s pritožbo izpodbija le zavrnilni del (IV. točka izreka) in stroškovni del (V. točka izreka), ne pa sodbe v preostalem delu v I., II. in III. točki izreka, ki je v posledici tega v tem delu postala pravnomočna. Pravnomočna je tako postala odločitev glede odprave izpodbijanih odločb toženca z dne 10. 12. 2020 in z dne 25. 5. 2020, razvrstitev tožnika v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko na drugem delovnem mestu z omejitvami od 21. 5. 2020. 7. Po 1. alineji drugega odstavka 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-2) se v I. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali, če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti.
8. Preostala delovna zmožnost je podana, če zavarovanec lahko dela s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti ali če se zavarovanec s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za delo s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu ali če zavarovanec lahko opravlja določena dela vsaj s polovico polnega delovnega časa (61. člen ZPIZ-2).
9. Sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku pri tožniku ni ugotovilo popolne nezmožnosti za delo in I. kategorije invalidnosti. Izveden je bil dokaz s pridobitvijo izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti v B. v sestavi specialista medicine dela, prometa in športa in specialista ortopeda. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da so pri tožniku leta 2000 opravili hemoroidektomijo, kasneje dilatacijo anastomozo, ekscizijo romboziranega hemoroida, večkrat kolonoskopijo z odstranitvijo polipov, histološko displazijo nizke stopnje. Tožnik ima težave s prebavo, sindrom razdražljivega črevesja, kronične bolečine v križu, potrjena je diskopatija L4-S1 s kongenitalno stenozo spinalnega kanala, diskalno protruzijo L4-L5, parestezije v nogah, kronično radikulopatijo L4-L5 desno blage do zmerne stopnje, brez indikacije za operativno terapijo. Dodatno je pri tožniku ugotovljen kronični razširjeni bolečinski sindrom v vratu, celotni hrbtenici s sevanjem v zgornje okončine, posledično je izkazana depresivna simptomatika. Na levi rami je opravljena trikrat AS rekonstrukcija RM zaradi degenerativne rupture, dodatno obrabne spremembe kostnih struktur. Tudi desno obrabne spremembe RM po AS. Slabša moč supraspinatusa obojestransko, krepitacije z bolečo gibljivostjo v obeh ramenskih sklepih. Predvidena ponovna AS desne rame ni indicirana, ker ne bi dosegli bistvenega izboljšanja funkcije. Posledično je aktivna gibljivost v ramenskih sklepih le do horizontale, z bolečinami v skrajnih legah. Dodatno blagi SKK desno. Z ortopedske strani gre za stanje po treh rekonstrukcijah RM na levi rami zaradi okvare rotatorne manšete, pasivna gibljivost je ohranjena, moč RM je zmanjšana, opisuje bolečine v končnih legah pri testiranju. Desno so znaki nakazanega adhezivnega kapsulitisa ob kliničnih znakih tendinoze bicepsa, bolečinah v skrajni legi in zmanjšanje moči supraspinatusa in intraspinatusa. Na desnem stopalu je manjši izpad senzibilitet ob ohranjenih refleksih, moči in negativnem Lasegue.
10. Takšno stanje, ki ga je v celoti povzelo že sodišče prve stopnje, izhaja iz medicinske dokumentacije in izvidov posameznih specialistov. Ob osebnem pregledu sta izvedenca ugotovila, da je v levi rami aktivna abdukcija 70, antefleksija 100 stopinj, pasivno je gibljivost popolna, v desni rami je gibljivost normalna, nekoliko je omejena le notranja rotacija. Tako levo kot desno je ugotovljena zmanjšana moč v abdukciji, to je v odročenju in antefleksiji, to je v predročenju. Poleg tega sta ugotovila, da je njegova hoja normalna, da je tudi moč dorzalne implantarne fleksije stopal normalna, da je Lasegueov znak negativen in da na spodnjih okončinah ne ugotavljata atrofij mišičja.
11. Glede na ugotovljeno stanje gre pri tožniku nedvomno za več zdravstvenih težav na različnih področjih, katerih vse ugotovitve kliničnih statusov sta izvedenca pri podaji izvedenskega mnenja o njegovi delovni zmožnosti, upoštevala. Tako sta upoštevala stanje desne rame kot sta jo ugotovila ortoped in oba izvedenca. Izvedenca sta pri podaji izvedenskega mnenja pri tožniku upoštevala še vse ostale zdravstvene težave, ki jih izpostavlja pritožba, in sicer stanje spodnjih okončin, težave s hrbtenico, s hemoroidi in histoliško displazijo nizke stopnje črevesa ter težave z zadrževanjem blata.
12. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je ocena izvedencev, da tožnik ni popolnoma nezmožen za delo, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pravilna in posledično tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine zavrnjen. Tudi sicer glede na naravo stvari sploh ni mogoče, da je posamezni zavarovanec hkrati delovni invalid III. kategorije invalidnosti, kot v obravnavanem primeru in še invalid I. kategorije invalidnosti.
13. Glede na uspeh v pravdi, saj tožnik s tožbenim zahtevkom ni v celoti uspel, je pravilna odločitev tudi glede stroškov postopka, ki so tožniku v skladu z določbo 154. člena v zvezi s 155. členom ZPP dosojeni v višini 50 %.
14. Na podlagi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (IV. in V. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP sklenilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe.