Jedro

Ker je do ustavitve izvršbe prišlo zaradi prenehanja izterjevane terjatve s poplačilom, je s tem prenehala tudi upnikova zastavna pravica na dolžnikovi terjatvi do njegove dolžnice.

Razveljavitev pravnomočnega sklepa o izvršbi (kot sklepa o rubežu) v primeru ustavitve izvršbe zaradi poplačila upnikove terjatve ni mogoča.

Izrek

I. Pritožba se v delu, v katerem dolžnik izpodbija odločitev v 1. točki izreka in v delu 3. točke izreka, v katerem je odločeno, da upnik sam krije svoje stroške postopka odločitve o dolžnikovem predlogu z dne 11. 11. 2013, zavrže; v preostalem delu (glede odločitev v 2. točki izreka in v delu 3. točke izreka, v katerem je odločeno, da dolžnik sam krije svoje stroške postopka odločitve o svojem predlogu z dne 11. 11. 2013) pa se pritožba zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: - v 1. točki izreka: ustavilo izvršbo, - v 2. točki izreka: zavrnilo predlog dolžnika z dne 11. 11. 2013 za razveljavitev rubeža njegove terjatve, ki jo ima do A. A. po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 110/1998 v znesku 16.056,80 EUR, - v 3. točki izreka: odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka odločitve o predlogu dolžnika z dne 11. 11. 2013. 2. Dolžnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Izrecno izjavlja, da sklep izpodbija v celoti. Ne strinja se z obrazložitvijo sklepa. Če bi razlogi sodišča prve stopnje držali, bi bil namreč v izvršilnem postopku In 29/2010 ugovor njegove dolžnice A. A. zoper sklep o izvršbi, izdan na njegov predlog, zavrnjen. Tako pa je bilo navedenemu ugovoru s sklepom In 29/2010 z dne 25. 10. 2010 ugodeno, v obrazložitvi tega sklepa pa zapisano, da niti ni več pravno relevantno, ali je A. A. kot dolžnikova dolžnica po sklepu o izvršbi In 30/2009 z dne 31. 3. 2009 plačala celotno terjatev ali ne, temveč je zgolj pomembno, da je bila terjatev po izvršilnem naslovu P 110/1998-II v celoti zarubljena in je torej upnik ne more več izterjati oz. ne more več vložiti predloga za izvršbo, ker mu je bilo to prepovedano. Navedeno je potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu I Ip 169/2011 z dne 20. 4. 2011, s katerim je zavrnilo pritožnikovo pritožbo zoper sklep In 29/2010 z dne 25. 10. 2010. Poudarja, da ne gre za vprašanje, ali lahko upnik v predmetnem postopku izterja njegovo terjatev od dolžnikove dolžnice, ampak za vprašanje, kako lahko to terjatev v znesku 16.056,80 od svoje dolžnice izterja sam. Če bi bila pomembna zgolj korelacija upnik - dolžnikova dolžnica, bi pritožnik terjatev že zdavnaj izterjal. Glede na navedeno in upoštevaje dejstvo, da je bila upnikova terjatev v predmetnem postopku v celoti poplačana, vztraja pri tem, da bi moralo sodišče prve stopnje pred ustavitvijo predmetnega postopa razveljaviti sklep o rubežu terjatve v delu, ki presega v tem postopku poplačano terjatev (16.214,45 EUR), torej v delu, ki ga predstavlja znesek 16.056,80 EUR. Višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep ustrezno spremeni. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je deloma nedovoljena, deloma pa neutemeljena.

Glede delnega zavrženja pritožbe

4. Ob predhodnem preizkusu pritožbe je višje sodišče ugotovilo, da dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper odločitev v 1. točki izreka in v delu 3. točke izreka, v katerem je odločeno, da upnik sam krije svoje stroške postopka odločitve o dolžnikovem predlogu z dne 11. 11. 2013. 5. Odločitev glede ustavitve izvršbe in odločitev, da upnik sam krije svoje stroške postopka odločitve o dolžnikovem predlogu z dne 11. 11. 2013, sta namreč dolžniku v korist. Izvršba se zaradi ustavitve ne bo več opravljala, dolžniku pa zaradi sprejete stroškovne odločitve ne bo treba povrniti stroškov postopka odločitve o njegovem predlogu z dne 11. 11. 2013 upniku. Ker dolžnik z vložitvijo pritožbe zoper navedeni odločitvi ne more doseči izboljšanja svojega pravnega položaja, nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper ti dve odločitvi.

6. Glede na to, da ima pomanjkanje pravnega interesa (kot ene od procesnih predpostavk za dovoljenost pritožbe) za posledico nedovoljenost pritožbe (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju: ZPP, v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju: ZIZ), je višje sodišče pritožbo v navedenih delih zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede delne zavrnitve pritožbe

7. V preostalem delu je višje sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

8. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov predlog za razveljavitev rubeža terjatve do njegove dolžnice z utemeljitvijo, da je tak predlog nepotreben in neutemeljen. Pojasnilo je, da sklep o ustavitvi izvršbe zadošča, sodišče pa pri tem ne more razveljaviti posameznih izvršilnih dejanj, temveč bo o tem, da se je izvršba ustavila in da je s tem prenehal veljati tudi rubež terjatve, obvestilo tudi dolžnikovo dolžnico A. A. Dodalo je še, da upnik zgolj na podlagi sklepa o rubežu terjatve ne more zahtevati plačila terjatve od dolžnikove dolžnice, saj bi za takšno zahtevo potreboval pravnomočen sklep o prenosu terjatve, ki pa v tem postopku ni bil izdan.

9. Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da razveljavitev rubeža dolžnikove terjatve do njegove dolžnice v konkretnem primeru ni potrebna. To stališče je pravilno že iz razloga, ker je v predmetnem postopku do ustavitve izvršbe prišlo zaradi prenehanja izterjevane terjatve s poplačilom. S tem je namreč zaradi načela akcesornosti tudi samodejno prenehala upnikova zastavna pravica na dolžnikovi terjatvi do njegove dolžnice (kot predmetu zavarovanja),(1) ki jo je upnik pridobil z rubežem navedene terjatve (drugi in tretji odstavek 107. člena ZIZ).

10. Poleg tega razveljavitev (pravnomočnega) sklepa o izvršbi (kot sklepa o rubežu) v primeru ustavitve izvršbe zaradi poplačila upnikove terjatve ni mogoča. Sklep o izvršbi je sodna odločba, to pa je procesno dejanje sodišča, ki ne sodi med izvršilna dejanja, ki bi jih bilo v skladu z določbo drugega odstavka 76. člena ZIZ mogoče razveljaviti ob ustavitvi izvršbe (prim. načelno pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 26. 6. 2002).

11. Dolžnikov edini argument za nasprotovanje izpodbijani odločitvi je sklicevanje na pravnomočno odločitev o ugovoru njegove dolžnice A. A. zoper sklep o izvršbi v izvršilnem postopku In 29/2010. V navedenem postopku je dolžnik nastopal v vlogi upnika in izterjeval terjatev, ki mu je bila deloma zarubljena v predmetnem postopku, deloma pa v postopku In 30/2009. Ob tem pritožbenem sklicevanju pa dolžnik prezre, da je bila v času sprejema odločitve o ugovoru v izvršilni zadevi In 29/2010 izvršba tako v predmetnem postopku kot tudi v izvršilnem postopku In 30/2009 še v teku, ter da zato tedaj odločitev o ugovoru v izvršilni zadevi In 29/2010 glede na določbo prvega odstavka 107. člena ZIZ (prepoved dolžnikovemu dolžniku poravnati terjatev dolžniku in prepoved dolžniku izterjati terjatev) in glede na ugotovitev sodišča, da je izterjevana terjatev že v celoti zarubljena v predmetnem postopku in v postopku In 30/2009 (ker terjatvi iz teh dveh postopkov presegata terjatev iz postopka In 29/2010), niti ni mogla biti drugačna. S pravnomočno ustavitvijo izvršbe v predmetnem postopku in v postopku In 30/2009 pa je pravnomočen sklep o izvršbi v teh dveh postopkih izgubil svoj učinek, tako da pravne posledice, ki jih je ustvaril, več ne veljajo (prim. načelno pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 26. 6. 2002).

12. Glede na to, da je odločitev v 2. točki izreka sklepa pravilna in zakonita, tudi ni razlogov za spremembo odločitve o dolžnikovih stroških postopka v 3. točki izreka, ki je odvisna od odločitve v 2. točki izreka.

13. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo v delu, v katerem je ni zavrglo kot nedovoljene (to je glede odločitev v 2. točki izreka in v delu 3. točke izreka, v katerem je odločeno, da dolžnik sam krije svoje stroške postopka odločitve o svojem predlogu), zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Dolžnik zaradi neuspeha v pritožbenem postopku ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Zastavna pravica je odvisna pravica in ne more obstajati samostojno. Zato ob prenehanju zavarovane terjatve načeloma preneha, kar v skladu z načelom akcesornosti tudi izrecno določa prvi odstavek 137. člena SPZ. (...) Če zavarovana terjatev preneha, samodejno prenehajo tudi vse neregistrske zastavne pravice, medtem ko je pri registrskih zaradi načela javnosti potreben izbris iz registra oz. zemljiške knjige (tako dr. Matjaž Tratnik v: Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 38).