Jedro

Na ugovor tožene stranke se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno do razpisa glavne obravnave. Nato je prekludirano za odklonitev pristojnosti.

V poravnavi z dne 30.12.1998 je dogovorjena pristojnost sodišča v Ljubljani za morebitne spore iz te poravnave. V obravnavani pravdi gre za odločanje o zahtevku za povrnitev škode, ki naj bi bila druga v primerjavi s škodo, za katero so stranke poravnave dogovorile odškodnino. Res bo potrebno presojati, ali se je tožnica s podpisom poravnave odpovedala uveljavljanju vtoževane odškodnine. Vendar se sporazum strank o krajevni pristojnosti lahko nanaša na določen spor ali bodoče spore, ki bi morebiti nastali iz določenega pravnega razmerja (tretji odstavek 69. člena ZPP), kar v obravnavanem primeru pomeni omejitev na bodoče spore iz poravnave z dne 30.12.1998. Obravnavana zadeva ni spor iz te poravnave, ampak spor iz določenega škodnega dogodka, v katerem se bo le obravnaval pomen oziroma učinek sklenjene poravnave na utemeljenost uveljavljenega odškodninskega zahtevka. Ker torej ne gre za tak spor, za kakršnega sta stranki skupaj z drugimi subjekti sklenili sporazum o krajevni pristojnosti, ni podlage za krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.

Obrazložitev

Tožeča stranka je pri Okrajnem sodišču v Novi Gorici vložila tožbo zoper toženo stranko zaradi plačila odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti očeta v znesku 2.000.000 SIT. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo ugovarjala krajevni pristojnosti tega sodišča, češ da se je tožeča stranka s sklenitvijo tripartitne poravnave med toženo stranko, Republiko Slovenijo - Vlado Republike Slovenije in dediči po pokojnem E. J. z dne 30.12.1998 takemu zahtevku odpovedala, v poravnavi pa je za reševanje sporov iz poravnave določeno pristojno sodišče v Ljubljani.

Sodišče prve stopnje je dne 29.5.2002 razpisalo glavno obravnavo na dan 8.7.2002, dne 4.7.2002 pa je odredilo preklic te obravnave in njeno preložitev na 2.9.2002. Na predlog tožeče stranke je nato narok za glavno obravnavo dne 2.9.2002 preklicalo. Dne 3.9.2002 je izdalo sklep, s katerim se je na ugovor tožene stranke izreklo za krajevno nepristojno in odločilo, da bo zadevo odstopilo v reševanje krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani. V sklepu je pojasnilo, da gre v tej pravdni zadevi za vprašanje, ali se je tožnica s podpisom poravnave odrekla uveljavljanju odškodnine, ki jo uveljavlja v tem postopku, zato gre za spor, ki izvira iz poravnave z dne 30.12.1998. Za take spore pa je v poravnavi dogovorjena krajevna pristojnost sodišča v Ljubljani.

Okrajno sodišče v Ljubljani ni sprejelo pristojnosti in je dne 12.11.2002 predlagalo, da pristojno sodišče odloči v sporu o pristojnosti. Menilo je, da je pomembna klavzula v poravnavi, da je tam dogovorjena odškodnina v celoti poravnala premoženjsko in nepremoženjsko škodo po zahtevku pokojnega E. J., kar pa ne pomeni, da tožnica ne bi mogla uveljavljati drugih samostojnih zahtevkov za škodo, ki je nastala njej. Predmetna pravdna zadeva ni spor iz poravnave, ki je bila sklenjena med toženo stranko in dediči pokojnega E. J.. Zato meni, da ni podana krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani.

Za odločanje v tej zadevi ostane krajevno pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.

Spor o pristojnosti v tej zadevi je potrebno presojati po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/2002), ker je Okrajno sodišče v Novi Gorici izdalo sklep o krajevni nepristojnosti po uveljavitvi tega zakona (503. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 498. člena ZPP). Ta zakon določa v prvem odstavku 22. člena, da se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. V tej zadevi je sodišče dne 29.5.2002 razpisalo glavno obravnavo, s tem sprejelo svojo pristojnost in bilo po prvem odstavku 22. člena ZPP ob kasnejšem izreku krajevne nepristojnosti že prekludirano za odklonitev pristojnosti. Že iz navedenega razloga je moralo vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP odločiti, kot je razvidno iz izreka sklepa.

Dodati je še, da je pravilno stališče Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je sprožilo ta spor o pristojnosti. V poravnavi z dne 30.12.1998 je dogovorjena pristojnost sodišča v Ljubljani za morebitne spore iz te poravnave. V obravnavani pravdi gre za odločanje o zahtevku za povrnitev škode, ki naj bi bila druga v primerjavi s škodo, za katero so stranke poravnave dogovorile odškodnino. Res bo potrebno presojati, ali se je tožnica s podpisom poravnave odpovedala uveljavljanju vtoževane odškodnine. Vendar se sporazum strank o krajevni pristojnosti lahko nanaša na določen spor ali bodoče spore, ki bi morebiti nastali iz določenega pravnega razmerja (tretji odstavek 69. člena ZPP), kar v obravnavanem primeru pomeni omejitev na bodoče spore iz poravnave z dne 30.12.1998. Obravnavana zadeva ni spor iz te poravnave, ampak spor iz določenega škodnega dogodka, v katerem se bo le obravnaval pomen oziroma učinek sklenjene poravnave na utemeljenost uveljavljanega odškodninskega zahtevka. Ker torej ne gre za tak spor, za kakršnega sta stranki skupaj z drugimi subjekti sklenili sporazum o krajevni pristojnosti, ni podlage za krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani. Tudi zaradi tega je bilo na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP odločiti, da ostane krajevno pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.