Jedro

Tožeča stranka zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 52. člena ZPIZ-2 na strani umrlega zavarovanca ni upravičena do sorazmernega dela vdovske pokojnine, ne glede na zatrjevano nezmožnost za delo, svojo starost in socialne okoliščine. Pritožbene navedbe v smeri izkazanosti obstoja starostnega pogoja na strani tožeče stranke, slabih socialnih okoliščin in slabega zdravstvenega stanja ne morejo v ničemer vplivati na odločitev, ali je tožeča stranka upravičena do sorazmernega dela vdovske pokojnine in slednje je edino relevantno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, na odpravo dokončne odločbe tožene stranke št. ..., št. dosjeja: ... z dne 15. 4. 2019 in prvostopno odločbo št. ..., št. dosjeja: ... z dne 8. 1. 2019 ter da se tožeči stranki prizna pravica do sorazmernega dela vdovske pokojnine. Hkrati je odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka. Navaja, da je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita, ker ima tožeča stranka pravico do sorazmernega dela vdovske pokojnine, saj sama nima dohodkov za lastno preživljanje in je še vedno vdova. Prav tako ni sporna starost tožeče stranke in njena nezmožnost za delo, sama pa tudi ne prejema druge pokojnine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka naštete v drugem odstavku 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

5. Predmet sodne presoje je dokončna odločba tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja: ... z dne 15. 4. 2019 in prvostopna odločba št. ..., št. dosjeja: ... z dne 8. 1. 2019, s katero je bila zavrnjena zahteva tožeče stranke za priznanje pravice do sorazmernega dela vdovske pokojnine po možu. Kot pravno podlago je sodišče uporabilo določila Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2) in Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Ur. l. RS, št. 37/2008 MP, št. 10/2008, v nadaljevanju Sporazum). Sporno je, ali je tožeča stranka upravičena do priznanja pravice do sorazmernega dela vdovske pokojnine, kljub neizpolnjevanju pogojev na strani umrlega zavarovanca.

6. Iz dejanskih ugotovitev je razvidno, da je bila tožeči stranki z odločbo nosilca pokojninskega zavarovanja BiH št. ... dne 11. 12. 2018, priznana pravica do sorazmernega dela vdovske pokojnine v znesku 34,1534 KM mesečno od 11. 1. 2018 dalje. Iz obrazložitve je razvidno, da je umrli zavarovanec dopolnil 15 let, 7 mesecev in 10 dni skupne pokojninske dobe. Iz matične evidence tožene stranke pa je razvidno, da je pokojni zavarovanec v Republiki Sloveniji dopolnil 7 let, 9 mesecev in 5 dni slovenske zavarovalne dobe,1 pri bosansko-hercegovskem nosilcu zavarovanja pa 1 leto, 8 mesecev in 27 dni zavarovalne dobe. Preostala pokojninska doba pokojnega zavarovanca je bila pri tožnici upoštevana pri priznanju družinske pokojnine, nanaša pa se na posebno dobo iz naslova udeležbe pokojnega zavarovanca v oboroženih silah BiH.

7. Sodišče prve stopnje se je v 11., 12. in 13. točki poglobljeno in argumentirano opredelilo do vseh relevantnih dejstev. Pojasnilo je, da tožeča stranka zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 52. člena ZPIZ-2 na strani umrlega zavarovanca2 ni upravičena do sorazmernega dela vdovske pokojnine, ne glede na zatrjevano nezmožnost za delo, svojo starost in socialne okoliščine. Pritožbene navedbe v smeri izkazanosti obstoja starostnega pogoja na strani tožeče stranke, slabih socialnih okoliščin in slabega zdravstvenega stanja ne morejo v ničemer vplivati na odločitev, ali je tožeča stranka upravičena do sorazmernega dela vdovske pokojnine in slednje je edino relevantno.

8. Izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, da je ne bi bilo mogoče preizkusiti, dokazna ocena pa ustreza standardom obrazloženosti.3 Sodišče je v sodbi prepričljivo in poglobljeno analiziralo obstoj upravičenosti tožeče stranke do priznanja pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine po treh različnih podlagah in ugotovilo, da pri tožeči stranki zaradi primarno neizpolnjenega pogoja na strani zavarovanca, ni mogoča presoja nadaljnja pogojev pri tožeči stranki.

9. Na podlagi obrazloženega in ker niti pavšalna pritožbena izvajanja niso mogla biti uspešna, je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP, kot neutemeljeno zavrniti in potrditi zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje.

1 Obrazec SI/BIH 25 z dne 8. 1. 2019. 2 Umrli ni dopolnil predpisane pokojninske dobe za pridobitev predčasne, starostne ali invalidske pokojnine oz. ni bil uživalec pravic oz. pokojnine iz slovenskega zavarovanja, niti ni umrl za posledicami nesreče pri delu ali poklicne bolezni. 3 Je preverljivo obrazložena, obrazložitev z izčrpno in razumno argumentacijo prepriča.