Jedro

Sodišče prve stopnje je dovolj konkretiziralo okoliščine iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Dejstvo, da je bil pritožnik nasilen do matere in na oddelku, je dovolj, da so izpolnjene okoliščine iz zakonskega dejanskega stanu. Za ugotovitev izpolnjenosti pogojev ni treba, da je že prišlo do kakšnih hudih poškodb pritožnika ali drugih oseb. Dovolj je, da je življenje ali zdravje "ogroženo".

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da A. A. ostane na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom v Psihiatrični bolnišnici in to do 8. 7. 2017. 2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo pridržana oseba, ki ga zastopa odvetnica ter uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev in ponovno odločanje oziroma odpravo sklepa. Pogoji iz 39. člena ZDZdr niso bili kumulativno podani. Ne dvomi, da je postavljeni izvedenec ugotovil motnjo. Vendar ne drži, da zato pritožnik ogroža svoje zdravje in življenje drugih ali povzroča sebi ali drugim premoženjsko škodo. Ogrožanje ni take narave, da so izpolnjeni zakoniti pogoji. Gre za enkraten odziv pridržanca iz stiske, ko je želel nasprotovati posegu v svoje temeljne svoboščine. Ugotovitve sodišča so hipotetične in nekonkretizirane. Nespametno ravnanje z denarjem še ne pomeni hude premoženjske škode. Povzročitev prometne nesreče in okoliščina spora z mamo ne pomeni ogrožanja tujega ali lastnega življenja ali zdravja. Tudi dejstvo, da je lažje poškodoval in uničil več predmetov, še ne pomeni hude premoženjske škode. Tudi uporaba očetove bančne kartice za največ 700 EUR ni dejstvo, saj mu je vrnil denar. Mati je tudi izpovedala, da dolguje drugim do največ 1.000 EUR. V enem dogodku je razbil steklo ter vrgel mleko in pepelnik skozi okno, vendar to še ni huda premoženjska škoda in to se je zgodilo marca 2017. Takšno stališče je tudi bilo v odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 72/2017. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno oprlo izpodbijani sklep na določbe 39. člena ZDZdr (Zakon o duševnem zdravju), ko je pred tem že potekel postopek iz 53. člena in je bolnišnica izpeljala postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena istega zakona. Za pritožbo je sporno, ali so izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZDZdr, in to utemeljuje z navedbo, da sodišče prve stopnje ni zadosti konkretiziralo obstoj okoliščin, ki jih sicer abstraktno določa citirani člen zakona. Pri tem se sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 72/2017, ki pa se je ukvarjalo s problemom, ko je stranka zavračala zdravljenje in ni šlo za podoben primer kot je ta. V našem primeru je treba ugotoviti, ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo okoliščine iz prvega odstavka in vse tri kumulativno podane okoliščine iz treh alinej tega člena.

5. Dokazni postopek je bil korekten in je obsegal tako pregled pritožnika, izvedeniško mnenje izvedenca prof. dr. B. B. kot tudi zaslišanje staršev pritožnika. Pritožba iz opravljenega dokaznega postopka ne graja ugotovitev izvedenca o diagnozi zdravljenja osebe. Pritožba graja najprej ugotovitev izvedenca, nato pa sklepanje sodišča, da je zaradi shizoafektivne motnje in trenutne epizode ogrožano pritožnikovo zdravje in življenje in da lahko povzroči sebi ali drugim hudo premoženjsko škodo. Pri tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prva alineja 1. točke 39. člena napisana tako, da mora biti izpolnjen eden izmed teh pogojev iz te alineje ob povezavi z drugima dvema alinejama. Pritožba zmotno meni, da morajo biti kumulativno podani vsi pogoji, da ogroža svoje zdravje, življenje drugih, huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih in da sočasno povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Že ena izmed ugotovljenih okoliščin iz zakonskega dejanskega stanu v povezavi z drugimi okoliščinami iz druge in tretje alineje 39. člena povzroči posledico, ki jo predpisuje zakon. Zmotno pritožba tudi meni, da mora konkretno nastale okoliščine že pripeljati do dokončane posledice; to bi pomenilo, da taka oseba že mora poskusiti vzeti življenje ali drugim, da mora že priti do poškodbe zdravja ali zdravja drugih v hujšem obsegu in da že mora povzročiti izjemno hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Ogrožanje pomeni oceno dejanj, ki se odvijajo, in ta dejanja morajo biti konkretizirana. Le pri povzročanju hude premoženjske škode sebe ali drugim zakon ne govori o "ogrožanju". Vendar je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pritožnik že lažje poškodoval mamo, da je bil heteroagresiven na oddelku in so bili potrebni posebni varovalni ukrepi. Ob nedvoumno ugotovljeni duševni motnji in vzročni zvezi ter dejstvu, da bolnica odvrnitev teh vzrokov ne more doseči z drugimi oblikami pomoči, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

6. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da trošenje denarja v namene, kot so izpovedali starši, pa čeprav do 700 EUR z očetove bančne kartice in 1.000 EUR prezadolženosti, pomeni že huje ogrožanje premoženja tako pritožnika kot staršev. Ni treba, da pride do npr. 10.000 EUR dolga. Pomembno je tudi, zakaj je pritožnik denar porabil in da ima dolgove. Vse to je sodišče prve stopnje pravilno presojalo in utemeljeno zaključilo, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

7. Pritožba še trdi, da je sodišče napačno presojalo za odreditev ukrepa tudi dejstva, ki so nastopila pred časom, ko je bil pridržan na oddelku. Pri tem navaja dogodke, ko je mati izpovedala, da je v marcu 2017 pritožnik razbil steklo, vrgel skozi okno mleko in pepelnik. Sodišče prve stopnje je povzelo materino zaslišanje, ni pa štelo tega dogodka za tistega, ki je odločilno pripomogel za odločitev sodišča. Nikakor ni mogoče slediti pritožbi, da povzročitev prometne nesreče, ne pomeni okoliščine iz 39. člena zakona. Ko je ugotovljena vzročna zveza med duševno motnjo in povzročitvijo prometne nesreče, je že to dejstvo lahko dovolj, da je izpolnjen pravni standard ogrožanja svojega življenja, življenja drugih ali zdravja drugih.

8. Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).