Jedro

Sodišče prve stopnje se je dolžno opredeliti le do trditev in dokazov o pravno odločilnih dejstvih. Tožeča stranka ni z ničemer pojasnila, kako sta zatrjevani kršitvi po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP vplivali na pravilnost in zakonitost odločitve. Zgolj pavšalna trditev, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do trditev in dokazov tožeče stranke pri čemer ni navedla niti do katerih trditev se sodišče prve stopnje ni opredelilo in "goli" prepis delov izpovedi prič za utemeljenost tega pritožbenega očitka ne zadošča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 6.005,04 EUR s pripadki (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 340,90 EUR s pripadki (II. točka izreka). S tem je v celoti ugodilo regresnemu zahtevku tožeče stranke za povrnitev nadomestil plače ter stroškov zdravljenja delavke, ki je bila poškodovana na delovnem mestu.

2. Proti sodbi je tožeča stranka pravočasno vložila pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava (druga in tretja točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP).1 Zatrjevala je, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do dejstva, da delavki ni bilo odrejeno delo v delovnem območju viličarja, ter da se je nezgoda zgodila, ker delavka ni upoštevala navodil delodajalca in se je premaknila v delovno območje viličarja. Vztrajala je, da je izvajala vse potrebne ukrepe iz varstva pri delu ter da je bila delavka tista, ki je ravnala samovoljno in se je gibala v delovnem območju viličarja. Sodišču prve stopnje je očitala, da je zmotno ugotovilo, da je delavec T. L. na viličarju ob nezgodi prevažal tri zaboje. V zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je nadrejeni M. M. delavcem naložil delo na parkirišču, je zatrjevala „protispisnost.“ Predlagala je, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni. Podrejeno pa, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Stroškov pritožbenega postopka ni priglasila.

3. Tožeča stranka na pritožbo tožene stranke ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet te pravde je bil regresni zahtevek tožeče stranke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s katerim od tožene stranke (delodajalca) terja povrnitev nadomestila plače ter stroškov zdravljenja za delavko E. S. (zavarovanke tožeče stranke), ki je bila 15. 8. 2013 poškodovana pri opravljanju dela na delovnem mestu. Zahtevek tožeče stranke je temeljil na določilih prvega in drugega odstavka 86. člena ter prvega odstavka 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ).2

6. Delovna nezgoda se je pripetila med izvajanjem odrejenega dela, ko je delavec tožene stranke T. L. z ročnim viličarjem na katerega je naložil tri kovinske zaboje zataknil ob kovinski zaboj na tleh. Ob tem sta naložena vrhnja zaboja padla na tal. En zaboj je padel na nogo zavarovanke, delavke tožene stranke E. S., drugi pa jo je oplazil po levem delu hrbtenice.

7. Delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. Zato mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev (prvi odstavek 5. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu; v nadaljevanju: ZVZD-1)3. Pri izvajanju varnostnih ukrepov mora ravnati skrbno. Če ne ravna tako, pomeni njegovo ravnanje kršitev ZVZD-1 in je hkrati krivdno (prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ)4. Merila za doseganje potrebne ravni skrbnosti delodajalca so v sodni praksi postavljena razmeroma visoko.

8. V skladu z 19. členom ZVZD-1 mora delodajalec zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja.5 Spoštovati mora tudi minimalne zahteve, ki jih določajo veljavni predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu. V tem primeru so to tudi Navodila za upravljanje z ročnim viličarjem (v nadaljevanju: Navodila, priloga B15), ki se uporabljajo glede ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu z viličarjem.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je delavec tožene stranke T. L. kršil določila Navodil s tem, ko je na ročni viličar hkrati naložil tri zaboje in s tem, ko dela z viličarjem ni ustavil, čeprav so bile na območju nevarnosti viličarja osebe. Presodilo je, da je delavec T. L. ravnal malomarno, saj je mislil, da do poškodbe ne bo prišlo. Glede na navedeno je zaključilo, da je tožena stranka (delodajalec) odgovorna za škodo, ki jo je povzročil njen delavec T. L. delavki E. S. (prvi in drugi odstavek 86. člena ZZVZZ).

10. Presodilo je tudi, da je tožena stranka prav tako sama odgovorna za delovno nezgodo, ker delavki ni zagotovila varnosti in zdravja pri delu s tem, ko je delavki E. S. in delavcu T. L. odredila, da delo opravljata istočasno na istem delovnem prostoru, zaradi česar je bila delavka ves čas opravljanja odrejenega dela v nevarnem območju delovanja viličarja, kar je ustvarilo nevarno situacijo, in s tem ko ni ustrezno nadzirala dela, ki ga je opravljal delavec T. L. (prvi odstavek 87. člena ZZVZZ). Pojasnilo je, da dejstvo, da je bila delavka v trenutku nezgode s hrbtom obrnjena stran od viličarja, ni v nobeni vzročni zvezi s samo nezgodo. Zato je ocenilo, da je podana vzročna zveza med nezgodo in kršitvijo določil o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu s strani tožene stranke.

11. Stranke morajo v pravdnem postopku navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazuje (prvi odstavek 7. člena ZPP). Tožeča stranka je med postopkom pred sodiščem prve stopnje trdila, da delavka odrejenega dela ni opravljala v skladu s pravili (navodili) o varnem delu, ker je bila s hrbtom obrnjena proti transportni poti viličarja in zato ni bila dovolj pozorna na dogajanje (glej list. št. 18 in 53). Ni pa podala nobene trditve o tem, da se je nezgoda zgodila, ker se je delavka premaknila v delovno območje viličarja. Slednje je med zaslišanjem izjavila priča M. M..

12. V skladu z določili ZPP in ustaljeno sodno prakso dokazi (izjava priče M. M., ki delovne nezgode niti ni videl) ne morejo nadomestiti manjkajoče trditvene podlage.6 Zato tožeča stranka s pritožbenim očitkom, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do dejstva, da se je nezgoda zgodila, ker se je delavka premaknila v delovno območje viličarja ne more uspeti. Trditve o tem dejstvu namreč niso bilo del njene trdtivene podlage podane med postopkom pred sodiščem prve stopnje.

13. Sodišče prve stopnje je točkah 16 do 19 obrazložitve izpodbijane sodbe podalo jasna in prepričljiva pojasnila, zakaj šteje, da je tožena stranka delavki odredila delo v bližini viličarja. Zato se je delavka ves čas opravljanja dela nahajala na nevarnem območju delovanja viličarja. Pojasnilo je tudi, da delavka svojega dela drugače, kot da je bila s hrbtom obrnjena proti transportni poti, ni mogla opravljati.

14. Pritožbeno sodišče se razlogom, ki jih je podalo sodišče prve stopnje v celoti pridružuje. Ker je bilo delavki odrejeno delo v nevarnem območju delovanja viličarja (delo se je izvajalo istočasno in na isti delovni površini), kar nedvomno in logično izhaja iz opisa delovnega procesa tega dne in videoposnetkov (glej prilogi A30 in A31), tožena stranka s pavšalnimi pritožbenimi trditvami, da delavka ni upoštevala navodil, da se ne sme gibati v delovnem območju viličarja, ne more uspeti. Prav tako tožeča stranka ne more uspeti z iz konteksta in nepopolno povzeto pritožbeno trditvijo, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je tožena stranka kriva, ker je odredila istočasno izvajanje dveh nalog. Iz navedenih videoposnetkov je namreč jasno razvidno, da je delavec T. L. z viličarjem zaboje razlagal in jih zaradi njihove teže z viličarjem dostavil v neposredno bližino delavke, ki je nato žaromete iz zabojev prepakirala v drugo embalažo. Glede na podano pojasnilo je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izpovedi priče M. M. o tem, da delo delavki ni bilo odrejeno v delovnem območju viličarja.

15. Tožena stranka ne more uspeti niti s pavšalnimi pritožbenimi trditvami, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do: (1) navedb in dokazov v odgovoru na tožbo z dne 1. 8. 2016 v zvezi z zagotavljanjem in izvajanjem vseh potrebnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in (2) enotnih navedb zaslišanih prič o tem, da je tožena stranka zagotavljala in izvajala vse ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Pri tem je le prepisala, po njenem mnenju, odločilne dele izpovedi prič E. S., M. M. in I. P. S tem je sodišču prve stopnje očitala kršitev določil pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje se je dolžno opredeliti le do trditev in dokazov o pravno odločilnih dejstvih (prvi odstavek 213. člena ZPP). Tožeča stranka ni z ničemer pojasnila, kako sta ti zatrjevani kršitvi vplivali na pravilnost in zakonitost odločitve. Zgolj pavšalna trditev, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do trditev in dokazov tožeče stranke pri čemer ne navede niti do katerih trditev se sodišče prve stopnje ni opredelilo in „goli“ prepis delov izpovedi prič za utemeljenost tega pritožbenega očitka namreč ne zadošča. Zato se pritožbeno sodišče do teh pritožbenih očitkov ne bo opredelilo (prvi odstavek 360. čelna ZPP).

16. Pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje s tem, ko je zaključilo, da je delavec T. L. v trenutku delovne nezgode prevažal tri zaboje, ne drži. Iz videoposnetka delovne nezgode (priloga A31, glej dogajanje od cca 15 sekunde dalje) to dejstvo jasno in nedvoumno izhaja. Zato tožeča stranka, ne more uspeti s trditvijo, da delavec T. L. ni kršil Navodil, ker je v trenutku delovne nezgode prevažal dva zaboja.

17. Ker za odločitev v tem postopku ni pravno odločilno, ali je bil prostor, kjer se je odrejeno delo opravljalo, parkirišče ali dvižna ploščad, se pritožbeno sodišče v skladu z določilom prvega odstavka 360. člena ZPP ne bo opredelilo do pritožbenega očitka, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z izjavami prič zaključilo, da se je delo izvajalo na parkirišču. 18. Glede na vse navedeno pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih drugih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji. 2 Ur. l. RS, št. 9/1992 in naslednji. 3 Ur. l. RS, št. 43/2011. 4 Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji. 5 Varnost in zdravje pri delu se zagotavlja zlasti tako, da delodajalec obvešča delavce o nevarnostih za nezgode povezane z delom, izdaja navodila za varno delo, usposablja delavce za varno in zdravo delo, zagotavlja delavcem osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu, zagotavlja varno delovno okolje,... 6 Primerjaj: VSL sklep II Cp 627/2013 z dne 18. 9. 2013, VSL sodba I Cp 696/2013 z dne 23. 10. 2013 in VSRS sodba II Ips 24/2014 z dne 12. 2. 2015.