Jedro

Sodišče prve stopnje ni prekoračilo tožbenega zahtevka, s tem, ko je v izreku sodbe navedlo, da je toženka dolžna odstraniti kovinsko ograjo iz parcele 1287/7. Srž spora in odločitve ni v tem, kje stoji sporni del ograje, na parceli 1287/7 ali na parceli 1287/6, marveč da je toženka dolžna odstraniti sporni del ograje, ker je z njeno postavitvijo zaprla prehod med parcelama, ki sta v lasti pravdnih strank, kar je v nasprotju s pogodbenim dogovorom. Kateri del ograje je toženka dolžna odstraniti je določno/opisno opredeljen, oznaka parcele 1287/7 pa položaj prostorsko le dodatno opredeljuje, ne vpliva pa na vsebinsko presojo odločitve. Sodišče prve stopnje torej ni odločilo mimo zahtevka (extra petitum) oziroma o nečem drugem (aliud), enako ni odločilo preko zahtevka (ultra petitum).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. in IV. tč. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna v roku petnajstih dni od prejema te sodbe povrniti tožeči stranki pritožbene stroške v višini 186,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna v roku petnajstih dni odstraniti zeleno kovinsko ograjo v delu, kjer je prosto gibljiva, in sicer od stebra ograje, na katerega je pripeta, ki je od stanovanjske hiše tožnika oddaljen približno 1,30 m, do konca oziroma do tam, kjer je naslonjena na betonski zid tožnika, ki poteka vzporedno z južno steno prizidka tožnika, in omogočiti prehod na južni strani stanovanjske hiše z naslovom ..., kjer je betonska plošča, in se nepremičnina parc. št. 1287/7, k. o. X najbolj približa balkonu hiše z naslovom ..., last tožnika (I), da se zavrne, kar je zahteval tožnik več glede zelene kovinske ograje, kot je dosojeno torej, da je toženka dolžna odstraniti celotno zeleno kovinsko ograjo (II), da se zavrne tožbeni zahtevek, da se toženki prepoveduje vsako vznemirjanje lastninske pravice tožnika na nepremičnini parc. št. 1287/6, k. o. X, zlasti s postavljanjem kakršnihkoli ograj in uporabo predmetne nepremičnine, kot je hoja, vožnja, košnja, obdelovanje zemlje (III), da je tožnik dolžan povrniti toženki 2/3 pravdnih stroškov, o katerih bo sodišče prve stopnje odločilo s posebnim sklepom (IV).

_**Povzetek pritožbenih navedb**_

2. Toženka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov zoper I. in IV. tč. izreka sodbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrne, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo v izpodbijanem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženka zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik lastnik parc. št. 1287/6 k. o. X, toženka pa parc. št. 1287/7 k. o. X, da je sporna ograja postavljena izključno na parc. št. 1287/7, ki je v lasti toženke. Sodišče je prekoračilo tožbeni zahtevek ker je odločilo, da mora toženka odstraniti del ograje, ki stoji na parc. št. 1287/7. Tožnik ni zahteval odstranitev ograje iz toženkinega zemljišča, zato je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek.

4. Sodišče se je glede materialnopravne podlage sklicevalo na 9. in 239. člen Obligacijskega zakonika (OZ). Pravna podlaga naj bi bila prodajna pogodba, s katero sta se pravdni stranki 11. 7. 2014 dogovorili, da je tako kupcu kot prodajalcu omogočen prehod vsakokrat, ko bo potrebno zaradi zaščite ali vzdrževalnih del. Toženka je zatrjevala, da tožnik do konca pravdnega postopka še ni imel nobene potrebe, da bi izvedel zaščitna ali vzdrževalna dela na svoji nepremičnini, ker tožnik dejansko v hiši ne stanuje, ker živi v Nemčiji. Tožbeni zahtevek je neutemeljen in preuranjen.

5. Tožnik ni pravočasno zatrjeval, da je mu je toženka preprečila prost prehod v primeru zaščite ali vzdrževalnih del. Toženka ves čas zatrjuje, da ima pravico, da na svojem zemljišču postavi ograjo, da bi s tem preprečila prehajanje otrok in živali na tožnikovo zemljišče. 6. Sodišče je na ogledu ugotovilo, da je sporni del ograje gibljiv, da se ga da brez sile in brez škode odmakniti od 1°-90° v toženkino nepremičnino. Toženka je namestila ograjo tako, kot da bi bila nameščena vrata. Ograja je v spornem delu gibljiva, da se jo odpreti v eno smer. Tudi vrata ograje se običajno odpirajo le v eno smer. Sodišče je zato zmotno ugotovilo, da je toženka kršila pogodbo.

7. Sodba je nerazumljiva in nesklepčna, podana je kršitev iz 14. in 15. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker sodišče ugotavlja, da se pri odmikanju gibljivi del ograje lahko odmakne v smeri nepremičnine toženke, hkrati pa ugotavlja, da se jo ne da dovolj odmakniti, zaradi česar naj bi bil tožniku onemogočen prehod.

8. Sodišče je toženki naložilo odstranitev gibljive ograje v dolžini 130 cm, hkrati pa ugotavlja, da to ne pomeni, da toženka ne sme postaviti ograje v neposredno bližino tožnikovega objekta ampak da mora biti ograja takšna, da se jo lahko v delu, ki je potreben za prehod brez škode in uporabe sile da odmakniti. Sodišče torej ugotavlja, da lahko toženka postavi ograjo, kot že sedaj stoji - je gibljiva in se jo da v delu, ki je potreben za prehod, brez škode in uporabe sile odmakniti. V tem delu so dejstva sodišča prve stopnje v medsebojnem nasprotju.

_**Odgovor na pritožbo**_

9. Tožnik v odgovor na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

_**Odločitev o pritožbi**_

10. Pritožba ni utemeljena.

_**Odločilne dejanske ugotovitve**_

11. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da: - sta pravdni stranki lastnika sosednjih nepremičnin in sicer tožnik nepremičnine parc. št. 1287/6, toženka pa parc. št. 1287/7; - je toženka kupila nepremičnino od tožnika s prodajno pogodbo z dne 11. 7. 2014; - iz prodajne pogodbe izhaja, da se prodajalec (tožnik) in kupec (toženka) strinjata, da na južni strani objekta, ki se prodaja, kjer je betonska plošča, in se nepremičnina, ki je predmet prodaje najbolj približa balkonu hiše, katere lastnik je prodajalec (tožnik), dovoli, da je tako kupcu kot prodajalcu omogočen prehod vsakokrat ko bo to potrebno zaradi zaščite ali vzdrževalnih del na obeh objektih; - je toženka okoli svoje hiše postavila zeleno kovinsko ograjo, ki na zaključnem (sedaj še spornem) delu v smeri tožnikove hiše ni fiksno pritrjena, je viseča, majava in gibljiva; - celotna ograja stoji na parceli 1287/7; - se z uporabo lastne moči ograja premakne, da se pri odmikanju v smeri tožnikove nepremičnine ograja nasloni na prizidek in je ni mogoče več premakniti v smeri tožnikove nepremičnine, da se ograja lahko odmakne v smeri toženkine nepremičnine, ki se ob odpiranju zatakne ob kamne, ki so zabetonirani v tleh.

_**Glede kršitev pravdnega postopka**_

12. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP.

13. Nobenih nasprotij ni v razlogih, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v sodbi, enako ni protispisnosti. Te kršitve vidi pritožba skozi prizmo lastne interpretacije, ko pripisuje dejstvom sestavine, ki nimajo opore v dejanskih in materialnopravnih razlogih sodišča prve stopnje, ustrezajo pa zgolj "pričakovanemu dejanskemu stanu", za katerega se zavzema toženka. Sodišče prve stopnje je podrobno/celovito predstavilo položaj in vrsto ograje, njeno (ne)gibljivost, njeno funkcijo (tudi) skozi prizmo navedb pravdnih strank, kateri je sledila skrbna dokazna ocena, na podlagi katere je sodišče prve stopnje navedlo prepričljive argumente, zaradi katerih sporni del ograje ne zagotavlja prostega prehoda oziroma gre za oviro, kar pa je v nasprotju s pogodbenim dogovorom med pravdnima strankama.

14. Irelevantne so trditve toženke, da tožnik dejansko živi v Nemčiji, da tožnik ni opravljal vzdrževanih del na objektu, da zato ni uporabljal spornega prehoda, zato se sodišče prve stopnje tudi ni opredelilo do teh trditev toženke.

15. Tožnik je (že) v tožbi zatrjeval, da je toženka ravnala v nasprotju z dogovorom iz prodajne pogodbe, s tem, ko je postavila ograjo in mu preprečila prehod, zato so protispisne pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje oprlo odločitev na dejstva, ki jih tožnik ni pravočasno zatrjeval. 16. Sodišče prve stopnje ni prekoračilo tožbenega zahtevka, s tem, ko je v izreku sodbe navedlo, da je toženka dolžna odstraniti kovinsko ograjo iz parcele 1287/7. Srž spora in odločitve ni v tem, kje stoji sporni del ograje, na parceli 1287/7 ali na parceli 1287/6, marveč da je toženka dolžna odstraniti sporni del ograje, ker je z njeno postavitvijo zaprla prehod med parcelama, ki sta v lasti pravdnih strank, kar je v nasprotju s pogodbenim dogovorom. Kateri del ograje je toženka dolžna odstraniti je določno/opisno opredeljen,1 oznaka parcele 1287/7 pa položaj prostorsko le dodatno opredeljuje, ne vpliva pa na vsebinsko presojo odločitve. Sodišče prve stopnje torej ni odločilo mimo zahtevka (extra petitum) oziroma o nečem drugem (aliud), enako ni odločilo preko zahtevka (ultra petitum).

_**Presoja pritožbenega sodišča**_

17. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo. Pravno varstvo tožniku ni priznalo na podlagi zatrjevane lastninske pravice, ker ograja stoji izključno na nepremičnini v lasti toženke, marveč na podlagi 9. člena OZ, ki določa, da so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev, in 239. člena OZ, ki določa, da je upnik upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno z vsem kot se glasi.

18. Pravilna je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da je toženka s postavitvijo ograje kršila f) - 1. člen prodajne pogodbe, kjer je določeno, da bo tožniku omogočen prehod vsakokrat, ko bo to potreboval zaradi zaščite ali vzdrževalnih del na objektih. Pravilne so nadaljnje ugotovitve sodišča prve stopnje, da sporni del ograje ne predstavlja vrat, predvsem pa ne zagotavlja prostega prehoda, ker se povešena ograja vedno ob prestavitvi zatakne v betonsko ploščo, če se premakne v smeri nepremičnine toženke, v smer tožnikove nepremičnine pa se nasloni na tožnikov prizidek. Sporni del ograje torej ni nič drugega kot ovira, ki jo je toženka postavila v nasprotju s pogodbenim namenom, ki sta ga zasledovali pravdni stranki ob sklenitvi pogodbe, s tem, ko sta se dogovorili, da ima tožnik na spornem delu prost prehod med nepremičninama. Sodišča prve stopnje pravilno pojasnjuje, da toženka lahko postavi tudi ograjo/vrata v neposredno bližino tožnikovega objekta, ki pa mora biti takšna, da se jo lahko v delu, ki je potreben za prehod, brez težav odmakne, kar pa ne velja za ograjo, ki je sedaj postavljena.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

19. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

_**Glede pritožbenih stroškov**_

20. Toženka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

21. Pritožbeno sodišče je priznalo tožniku pritožbene stroške na podlagi drugega odstavka 155. člena ZPP. Ocenilo je vrednost spornega dela, ki je predmet pritožbenega izpodbijanja in tožniku priznalo za odgovor na pritožbo 250 točk (150,00 EUR), za materialne stroške 5 točk (3,00 EUR), za DDV 33,66 EUR, skupaj 186,66 EUR. Ostali priglašeni stroški2 niso v skladu z odvetniško tarifo. Toženka je dolžna povrniti tožniku pritožbene stroške v roku petnajstih dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

1 Ki je v I. tč. izreka prostorsko in mersko določno opredeljena tudi brez oznake parc. št. 2 Glej l. št. 348.