Jedro

Pri ureditvi stikov med otrokom in staršem je treba v prvi vrsti upoštevati otrokove koristi, ne pa želje staršev.

A. je že od januarja 2011 nameščen v rejniški družini, v svojem okolju se dobro počuti in v svojem razvoju dobro napreduje. Skozi daljše obdobje je rejniška družina postala A. dom in njegovo primarno okolje. Za svoj razvoj potrebuje urejene in stabilne razmere, kar mu omogoča življenje v rejniški družini, tem okoliščinam pa mora biti glede na ugotovljena dejstva prilagojen tudi režim stikov s predlagateljem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom uredilo stike med predlagateljem in mld. sinom A., kot je to razvidno iz I. točke sklepa. Uredilo je tudi stike med drugo nasprotno udeleženko in A., kot je to razvidno iz II. točke izpodbijanega sklepa. Odločilo je še, da udeleženci krijejo svoje stroške postopka (III. točka sklepa).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da v celoti ugodi predlagateljevemu predlogu, podrejeno, da sklep spremeni tako, da določi stike med predlagateljem in A. še drugi oziroma tretji vikend v mesecu, nadalje podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da CSD X šteje kot negativno okoliščino na strani predlagatelja, da je že od rojstva A. na prestajanju zaporne kazni v ZPKZ ..., kar je nedopustno. Predlagatelju bi morali biti omogočeni stiki z A. takrat, ko jih lahko izvaja. Predlagatelj bo kmalu pogojno odpuščen s prestajanja kazni. To predstavlja spremenjene okoliščine na predlagateljevi strani, kar narekuje spremembo načina in obsega stikov predlagatelja z A. CSD X še vedno daje prednost materi, čeprav si v obdobju devetih let ni uspela urediti svojega življenja, da bi lahko poskrbela za varstvo, vzgojo in oskrbo A. CSD X ne vzpodbuja stikov predlagatelja in A., kar pa ni v otrokovo korist. Ko bo predlagatelj prestal kazen zapora na podlagi pogojnega odpusta, bo na njegovi strani odpadel razlog za rejništvo. Tedaj bo predlagatelj lahko v celoti poskrbel za varstvo, vzgojo in oskrbo A. Izvedenska komisija ni upoštevala dejstva, da je rejništvo le začasno. Predlagatelj je predlagal, da sodišče pridobi drugo izvedensko mnenje, saj je ostalo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Izvedenska komisija bi morala upoštevati spremenjene okoliščine na strani predlagatelja, kar bi vodilo do razširitve stikov med predlagateljem in A. Stiki zgolj vsak prvi vikend v mesecu zadoščajo le za ohranjanje stikov, ni pa mogoče ob tako majhnem obsegu stikov graditi medsebojnega odnosa in zbliževanja. A. je v januarju 2020 izrazil željo, da potekajo stiki s predlagateljem dodatno še en vikend, vendar pa sodišče temu ni sledilo, ker je štelo, da ne gre za A. pristno željo. Predlagatelj se ne strinja s prvim sodiščem, da je potrebno, da A. preživi dva vikenda v mesecu pri rejnici. V A. korist je, da zgradi, razvije in zbliža medsebojni odnos z očetom. Izvedensko mnenje je izdelano na podlagi kontradiktornih mnenj in poročil CSD X, zato bi moralo prvo sodišče postaviti drugega izvedenca. Odločitev prvega sodišča je napačna tudi zato, ker je starim staršem A. z izpodbijano odločitvijo odvzelo pravico do osebnih stikov.

3. Nasprotni udeleženki nista odgovorili na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz pritožbe izhaja, da se predlagatelj pritožuje zoper celoten sklep prvega sodišča, torej tudi v delu, v katerem je prvo sodišče uredilo stike med A. in njegovo materjo. V tem delu je predlagateljeva pritožba gola, saj ne podaja nobenih razlogov, zakaj na bi bila odločitev prvega sodišča v II. točki izreka izpodbijanega sklepa nepravilna. V okviru uradnega preizkusa odločitve o stikih med A. in materjo (drugi odstavek 350. člena ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvo sodišče ni storilo nobene uradoma upoštevne bistvene kršitve določb postopka in da je pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožba je v tem delu zato neutemeljena.

6. Prvo sodišče je pravilno odločilo tudi o vprašanju ureditve stikov med A. in predlagateljem. Ugotovilo je, da se A., ki je že od januarja 2011 nameščen v rejniški družini, v svojem okolju dobro počuti in v svojem razvoju dobro napreduje. Skozi daljše obdobje je rejniška družina postala A. dom in njegovo primarno okolje. Za svoj razvoj potrebuje urejene in stabilne razmere, kar mu omogoča življenje v rejniški družini, tem okoliščinam pa mora biti glede na ugotovljena dejstva prilagojen tudi režim stikov s predlagateljem. Slednji se več čas A. namestitve v rejniški družini nahaja na prestajanju daljše zaporne kazni (ta se mu izteče v juliju 2024), kar že po naravi stvari ne omogoča ureditve stikov med otrokom in očetom v širšem oziroma običajnem obsegu. Pri ureditvi stikov med otrokom in staršem je treba v prvi vrsti upoštevati otrokove koristi, ne pa želje staršev. A. je v šolskem letu 2019/20 obiskoval osmi razred osnovne šole, za izpolnjevanje šolskih obveznosti in izvajanje izvenšolskih dejavnosti pa ima največjo oporo pri svojih rejnikih, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča v A. korist, da s predlagateljem ob koncu tedna (vikend stiki) nima stikov v večjem obsegu od tega, ki ga je določilo prvo sodišče oziroma da ima vikend stik enkrat mesečno. Ob tem, da ima A. enkrat mesečno vikend stik tudi z materjo, je v njegovo korist, da bo vsaj dva vikenda mesečno preživel v svoji rejniški družini, s čimer bosta ohranjena njegova povezanost z rejnikoma in občutek varnosti, kot je pravilno pojasnilo prvo sodišče. 7. Komisija za pogojni odpust ni sledila predlagateljevi prošnji, da se ga pogojno odpusti s prestajanja kazni, zato ni mogoče slediti predlagateljevi trditvi o spremenjenih okoliščinah, ki bi namesto enega utemeljevale večje število vikend stikov v mesecu dni. Glede na ugotovitve komisije za izvedenska mnenja (še) ni mogoče razširiti obsega stikov med A. in očetom niti zato, ker izvedenci niso ugotovili, da bi odnos med A. in očetom kvalitativno rastel. Ovira za to je tudi v tem, da se predlagatelj v času vikend stika ne posveča dovolj krepitvi odnosa s sinom, saj ga večkrat pušča v varstvu svojih staršev, sam pa se zadržuje pri svoji prijateljici.

8. Predlagateljevo zavzemanje za določitev drugega izvedenca ni bilo utemeljeno, kot je pravilno pojasnilo že prvo sodišče, saj je komisija za fakultetna izvedenska mnenja odgovorila na vsa relevantna vprašanja za to zadevo. Predlagatelj tudi v pritožbi ne podaja nobenih argumentov, ki bi vzbujali dvom v strokovnost izvedenskega mnenja.

9. Prvo sodišče je prepričljivo pojasnilo, zakaj ni bilo mogoče slediti mnenju A. v razgovoru na centru za socialno delo 27. 1. 2020 in da je A. glede stikov s staršema izrazil svoje pristno mnenje 5. 12. 2019, ki je v skladu z ugotovitvami izvedencev. Razlogi prvega sodišča so v tem delu izčrpni, skladni in pravilni ter se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje nanje, v njih pa je zajet tudi odgovor na pritožbeno kritiko te ugotovitve prvega sodišča. Pritožbeno zatrjevanje, da naj bi prvo sodišče z odločitvijo o vikend stikih predlagateljevima staršema odvzelo stik z A., ni utemeljeno, saj ima predlagatelj vikend stik s sinom predvsem na domu svojih staršev.

10. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).

11. Predlagatelj krije svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe.