UPRS Sodba II U 110/2024-16

Jedro

Tožnik ima končano podiplomsko izobrazbo iz socialnega managementa, kar je več kot določa ZSV za (minimalni) izobrazbeni pogoj, ki zadostuje izobrazbenemu kriteriju.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Odločba Socialne zbornice Slovenije št. 1952/2023-SZS/SI-NG z dne 25. 8. 2023, se odpravi ter se zadeva vrne Socialni zbornici Slovenije, v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je Socialna zbornica Slovenije (v nadaljevanju zbornica) prijavo tožnika, univ. dipl. ekonomista in mag. znanosti s področja socialnega managementa, rojenega na Ptuju, za opravljanje strokovnega izpita na področju socialnega varstva po 69. členu Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju: ZSV), zavrnila (1. točka izreka). V postopku ni bilo stroškov (2. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je zbornica dne 3. 8. 2023 prejela prijavo tožnika k strokovnemu izpitu za strokovne sodelavce na področju socialnega varstva na podlagi prvega odstavka 2. člena Pravilnika o strokovnem izpitu na področju socialnega varstva (v nadaljevanju: Pravilnik). Zbornica je na podlagi lastne evidence o opravljenih strokovnih izpitih na področju socialnega varstva ugotovila, da je tožnik dne 15. 4. 2016 opravil strokovni izpit za izpolnjevanje pogojev iz 2. alineje prvega odstavka 56. člena ZSV, ki govori o izpolnjevanju pogojev za direktorje v domovih za starejše. Zbornica je v postopku presoje izpolnjevanja pogojev za pristop k strokovnemu izpitu na področju socialnega varstva po prvem odstavku 2. člena Pravilnika, na podlagi pridobljenih dokazil ugotovila, da je tožnik dne 20. 12. 2000 na Ekonomski poslovni fakulteti Univerze v Mariboru pridobil strokovni naslov univ. dipl. ekonomist, dne 28. 2. 2011 pa je na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru zaključil magistrski študijski program Kadrovski management, smer Socialni management in pridobil znanstveni naslov mag. znanosti s področja socialnega managementa (podiplomska izobrazba). Na podlagi navedenega je zbornica ugotovila, da tožnik s pridobljenim znanstvenim naslovom mag. znanosti s področja socialnega managementa in pridobljenim strokovnim naslovom univ. dipl. ekonomist ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja skladno z določili 69. člena ZSV, kar posledično pomeni, da tožnik ne more pristopiti k strokovnemu izpitu na področju socialnega varstva po 69. členu ZSV. Izpolnjevanja ostalih pogojev zbornica ni obravnavala, saj tožnik ne izpolnjuje že prvi pogoj o ustreznosti pridobljene izobrazbe za pristop k strokovnemu izpitu na področju socialnega varstva po 69. členu ZSV.

3.Tožnik je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot neutemeljeno zavrnilo. V zvezi s tožnikovimi navedbami, ki se nanašajo na smer podiplomske izobrazbe, organ druge stopnje ugotavlja, da ZSV v drugem odstavku 69. člena določa, da so lahko strokovni delavci tudi delavci, ki so končali višjo ali visoko šolo različnih smeri, ki jih navedeno določilo našteva (izobrazbeni pogoj študijski programi za pridobitev visokošolske izobrazbe, na katero se nanaša presoja izobrazbenega pogoja v konkretnem primeru), so javno objavljeni na spletni strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in in inovacije, Direktorat za visoko šolstvo. Podiplomski študijski program in na njegovi podlagi pridobljeni naziv in smer magistrskega študijskega programa ne moreta upoštevati in presojati kot izobrazbeni pogoj, ker je tožnikova osnovna izobrazba, ki se presoja v konkretnem primeru, univ. dipl. ekonomist. Tožnik namreč s svojo izobrazbo ne more biti strokovni delavec, kar pomeni, da ne more opravljati strokovnega dela na področju socialnega varstva.

Tožbene navedbe

4.Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je drugostopenjski organ sledil pavšalnim in zavajajočim navedbam zbornice. Na osnovi ZSV in Pravilnika je tožnik dne 15. 4. 2016 uspešno opravil strokovni izpit, predpisan za strokovne delavce na področju socialnega varstva, kar potrjuje tudi Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu št. 1927-4/2016 z dne 21. 4. 2016 (v nadaljevanju Potrdilo) in je bil zaposlen kot strokovni delavec na področju socialnega varstva. Ministrstvo je na osnovi obvestila A., dne 13. 5. 2020 izdalo soglasje za zamenjavo strokovne vodje v programu Dnevni center za otroke in mladostnike. Ministrstvo je na vprašanje zbornice glede izdaje soglasja za zamenjavo strokovne vodje dne 4. 11. 2011 zbornici posredovalo odgovor, v katerem navaja, da je pri izdaji soglasja za navedenega strokovnega vodjo upoštevalo "da gre za izobrazbo mag. socialnega managementa (izobrazba po 69. členu ZSV) in opravljen strokovni izpit za strokovne delavce na področju socialnega varstva, pri čemer pojasnjuje, da se po ZSV opravlja le en strokovni izpit za strokovne delavce na področju socialnega varstva, ki nima določene časovne veljavnosti”. V nadaljevanju navaja, da časovna veljavnost potrdila opravljenega strokovnega izpita za strokovne delavce ne more biti omejena, saj jo ZSV ne določa. Ministrstvo navaja, da je pri izdaji soglasja upoštevalo najvišjo pridobljeno izobrazbo zaposlenega in opravljen strokovni izpit za strokovne delavce na področju socialnega varstva in zavzelo stališče, da gre za strokovnega delavca po ZSV. Ministrstvo je glede izobrazbe upoštevalo določila ZSV, ki v 69. členu določa, da so strokovni delavci po tem zakonu delavci, ki so končali višjo ali visoko šolo. Tožnik je dne 4. 1. 2023 zbornici posredoval prošnjo za izdajo upravnega dokumenta o priznanju strokovnega izpita za strokovne delavce na področju socialnega varstva v skladu z 69. členom ZSV. V obrazložitvi je glede izpolnjevanja izobrazbenega pogoja med drugim navedel, da je na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za organizacijske vede (v nadaljevanju UM FOV) kot visokošolski izobraževalni instituciji, dne 28. 2. 2011, končal magistrski študijski program kadrovski management, smer socialni management, kar potrjuje tudi diploma o magisteriju znanosti z dne 7. 12. 2011. Tožnik je predložil potrdilo o zagovoru magistrskega dela in izpolnjevanju pogojev za pridobitev znanstvenega naslova mag. znanosti s področja socialnega managementa in obrazložitev k potrdilu UM FOV z dne 7. 6. 2022, ki potrjuje, da se študijski program za pridobitev magisterija znanosti, kadrovski management, smer socialni management, uvršča v klasifikacijo Klasius P16, v kategorijo 04, Poslovne in upravne vede, pravo; podrobneje v podkategorijo 0413 poslovanje in upravljanje, managementa. V obrazložitvi navedenega potrdila glede nivoja in smeri izobrazbe in ali je izpolnjen pogoj zahtevane izobrazbe, kot ga opredeljuje 69. člen ZSV, potrjuje, da je tožnik izpolnil vse pogoje za vpis v študijski program za pridobitev mag. znanosti kadrovski management v študijskem letu 2006/2007 in izbral smer socialni management ter ga je dne 28. 2. 2011 tudi to uspešno zaključil. Tožnik je tako prikazal, da izpolnjuje vse predpisane pogoje izobrazbe strokovnega delavca na področju socialnega varstva, kot to določa 69. člen ZSV in tudi za opravljanje strokovnega izpita. Končal je visoko šolo v visokošolskem zavodu UM FOV, študijski program kadrovski management, smer socialni management, ki se umešča v študijsko področje poslovne in upravne vede in ima strokovni naslov magister znanosti s področja socialnega managementa. Tožnik je prejel odločbo zbornice, da se prošnja za priznanje strokovnega izpita po 69. členu ZSV zavrne.

5.Tožnik navaja, da izpolnjuje vse pogoje za strokovnega delavca po 69. členu ZSV, saj je dne 15. 4. 2016 opravil strokovni izpit in pridobil Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, predpisanem za strokovne delavce na področju socialnega varstva. S tem potrdilo izkazuje izpolnjevanje pogoja opravljenega strokovnega izpita za strokovne delavce na področju socialnega varstva, ki ga morajo opraviti direktorji socialnovarstvenih zavodov za izpolnjevanje pogoja po 56. členu ZSV in velja do izteka mandata iz drugega odstavka 56. člena ZSV. Naveden odstavek je v nasprotju z ZSV, kar potrjuje tudi ministrstvo v dopisu zbornici z dne 4. 11. 2021, v katerem navaja, da gre pri tožniku za izobrazbo mag. socialnega managementa, ki je izobrazba po 69. členu ZSV in opravljen strokovni izpit za strokovne delavce na področju socialnega varstva ter pojasnjuje, da se po ZSV opravlja le en strokovni izpit za strokovne delavce na področju socialnega varstva, ki nima določene časovne veljavnosti.

6.Tožnik sodišču predlaga, da odloči, da sta prvostopenjska in drugostopenjska odločba nični. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v roku 15 dni od vročitve odločbe sodišča zbornici posreduje zahtevo, da je dolžna tožniku v roku 15 dni od vročitve zahteve ministrstva izdati novo oziroma drugo potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu na osnovi že uspešno opravljenega strokovnega izpita, predpisanega za strokovne delavce na področju socialnega varstva dne 15. 4. 2016, na katerem ne bo naveden odstavek: "Potrdilo izkazuje izpolnjevanje pogoja opravljenega strokovnega izpita za strokovne delavce na področju socialnega varstva, ki ga morajo opraviti direktorji socialno zdravstvenih zavodov za izpolnjevanje pogojev po 56. član členu ZSV in velja do izteka mandata iz drugega odstavka 56. člena navedenega zakona”.

6.Tožnik sodišču predlaga, da odloči, da sta prvostopenjska in drugostopenjska odločba nični. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v roku 15 dni od vročitve odločbe sodišča zbornici posreduje zahtevo, da je dolžna tožniku v roku 15 dni od vročitve zahteve ministrstva izdati novo oziroma drugo potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu na osnovi že uspešno opravljenega strokovnega izpita, predpisanega za strokovne delavce na področju socialnega varstva dne 15. 4. 2016, na katerem ne bo naveden odstavek: "Potrdilo izkazuje izpolnjevanje pogoja opravljenega strokovnega izpita za strokovne delavce na področju socialnega varstva, ki ga morajo opraviti direktorji socialno zdravstvenih zavodov za izpolnjevanje pogojev po 56. člen členu ZSV in velja do izteka mandata iz drugega odstavka 56. člena navedenega zakona”.

7.Podredno, če sodišče ne bi ugodilo tožbenemu zahtevku, predlaga, da zbornica v roku 15 dni po pozivu tožnika na osnovi prejete odločbe sodišča prve stopnje izda novo oziroma drugo potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu na osnovi že uspešno opravljenega strokovnega izpita, predpisanega za strokovne delavce na področju socialnega varstva z dne 15. 4. 2016, na katerem ne bo naveden odstavek: "Potrdilo izkazuje izpolnjevanje pogoja opravljenega strokovnega izpita za strokovne delavce na področju socialnega varstva, ki ga morajo opraviti direktorji socialnovarstvenih zavodov za izpolnjevanje pogojev po 56/2 členu ZSV in velja do izteka mandata iz drugega odstavka 56/2 člena navedenega zakona”.

8.Če sodišče ne bo ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku, naslovno sodišče posreduje tudi zbornici odločbo sodišča prve stopnje, v kateri bo navedena zahteva, da je zbornica dolžna tožniku v roku 15 dni od vročitve odločbe izdati novo oziroma drugo potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu na osnovi že uspešno opravljenega strokovnega izpita, predpisanega za strokovne delavce na področju socialnega varstva dne 15. 4. 2016, na katerem ne bo naveden odstavek: "Potrdilo izkazuje izpolnjevanje pogoja opravljenega strokovnega izpita za strokovne delavce na področju socialnega varstva, ki ga morajo opraviti direktorji socialnovarstvenih zavodov za izpolnjevanje pogojev po 56. členu ZSV in velja do izteka mandata iz drugega odstavka 56. člena navedenega zakona”. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Navedbe tožene stranke

9.Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri odločbah ter izpodbijani odločbi ter predlaga sodišču, da tožbo v celoti zavrne in potrdi prvostopenjsko odločbo oziroma drugostopenjsko odločbo. Na podlagi 2. člena Pravilnika strokovni izpit lahko opravljajo kandidati, ki izpolnjujejo pogoj glede izobrazbe iz 69. člena ZSV in imajo opravljeno pripravništvo ali delovne izkušnje na področju socialnega varstva, kot določa 69. člen ZSV. Glede na to, da je tožnik zaključil visoko šolo (dodiplomska izobrazba - univ. dipl. ekonomist), ki ni ena izmed smeri, ki jih kot pogoj za strokovnega delavca določa tretji odstavek 69. člena ZSV, na podlagi katerega bi skladno z 2. členom Pravilnika lahko pristopil k opravljanju strokovnega izpita, ne more pristopiti k opravljanju strokovnega izpita na področju socialnega varstva in ne more biti strokovni delavec po 69. členu ZSV. V zvezi s tožnikovimi navedbami glede ustreznosti smeri magistrske podiplomske izobrazbe tožena stranka poudarja, da so študijski programi za pridobitev visokošolske izobrazbe, na katero se nanaša presoja izobrazbenega pogoja, v konkretnem primeru javno objavljeni na spletni strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Visokošolski strokovni študijski program in univerzitetni študijski programi sodijo po študijske programe prve stopnje dodiplomski študijski program, medtem ko magistrski študijski program sodi med študijske programe druge stopnje podiplomski študijski program. Glede na navedeno sta torej podiplomski študijski program in na njegovi podlagi pridobljeni naziv in smer magistrskega študijskega programa ne moreta upoštevati in presojati kot izobrazbeni pogoj, ker je tožnikova osnovna izobrazba, ki se presoja v konkretnem primeru, univ. dipl. ekonomist. Študijske programe in stopnje izobrazbe torej določa resorno ministrstvo. Navedena materija ne more biti predmet urejanja v ZSV, ker se termin visokošolska izobrazba nanaša na delovno področje navedenega resornega ministrstva, ki je pristojno za tolmačenje tega termina in študijskih programov ter stopenj izobrazbe. Tožnik z osnovno izobrazbo univ. dipl. ekonomist ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja, ker navedeni študij ne predstavlja ene izmed smeri izobrazbe, ki so določeni v tretjem odstavku 69. člena ZSV, zaradi česar ni izpolnjen izobrazbeni pogoj po tretjem odstavku 69. člena ZSV za opravljanje strokovnega izpita s področja socialnega varstva v skladu s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika. Kot izobrazbeni pogoj po 69. členu ZSV se upošteva le dodiplomska izobrazba, ki so končali višjo ali visoko šolo, kar nakazuje na osnovno dodiplomsko, ne pa podiplomsko izobrazbo. To je bil namen navedene zakonske določbe.

10.Glede na neizpolnjenost izobrazbenega pogoja v skladu z navedeno določbo Pravilnika niso podani pogoji za to, da bi pritožnik smel opraviti strokovni izpit na področju socialnega varstva po 69. členu ZSV. Tožnik namreč s svojo izobrazbo ne more biti strokovni delavec po 69. členu ZSV. Tožeča stranka vlaga še pripravljalno v vlogo, v kateri navede, da tožena stranka ni predložila pooblastila, da jo zastopa T. T., v odgovoru na tožbo ni navedla, da prilaga pooblastilo in zato, ker pooblastilo ni predloženo, tožnik postavlja vprašanje obstoja veljavnosti pooblastila. Glede predloga tožene stranke, da sodišče odloči brez glavne obravnave, se tožnik ne opredeljuje, vztraja pa pri svojih navedbah v tožbi.

Sodna presoja

K točki I izreka:

11.Tožba je utemeljena.

12.Pri presoji izpodbijane odločbe sodišče izpodbijani akt preizkusi v mejah navedb oziroma razlogov, ki so navedeni v tožbi (prvi odstavek 40. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), hkrati pa je dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih ter materialnih določb zakona, pri čemer mora že po uradni dolžnosti preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe, ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1).

13.V konkretnem primeru je predmet sodne presoje izpodbijana odločba, s katero je zbornica zavrnila vlogo tožnika, univerzitetnega diplomiranega ekonomista in magistra znanosti s področja socialnega managementa za opravljanje strokovnega izpita na področju socialnega varstva po 69. členu ZSV. Zbornica je ugotovila, da tožnik z navedeno izobrazbo ne more pristopiti k strokovnemu izpitu na področju socialnega varstva, kot to določa 69. člen ZSV.

14.Zbornica s splošnim aktom določi vsebino, pogoje in način opravljanja strokovnega izpita ter način organiziranja in izvajanja preverjanja znanja za pridobitev strokovnega izpita za področje socialnega varstva (71. člen ZSV). Prav tako zbornica organizira in izvaja preverjanje znanja za pridobitev strokovnega izpita na področju socialnega varstva (peta alineja drugega odstavka 77. člena ZSV).

15.V skladu s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika2 lahko strokovni izpit opravljajo kandidati, ki izpolnjujejo pogoj glede izobrazbe iz 69. člena ZSV in imajo opravljeno pripravništvo ali delovne izkušnje na področju socialnega varstva, kot določa 69. člen ZSV. Slednji določa, da socialno varstvene storitve opravljajo strokovni delavci in strokovni sodelavci. Strokovni delavci po tem zakonu so delavci, ki so končali višjo ali visoko šolo, ki izobražuje za socialno delo in so opravili šestmesečno pripravništvo ali imajo šest mesecev delovnih izkušenj na področju socialnega varstva ter strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva (prvi in drugi odstavek 69. člena ZSV). Strokovni delavci so tudi delavci, ki so končali višjo ali visoko šolo psihološke ali biopsihološke smeri, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne, sociološke, zdravstvene smeri - smer delovne terapije in teološke smeri z ustrezno specializacijo ter imajo opravljeno devetmesečno pripravništvo ali imajo devet mesecev delovnih izkušenj na področju socialnega varstva in opravljen strokovni izpit po tem zakonu (tretji odstavek 69. člena ZSV).

16.ZSV določa končano višjo ali visoko šolo, ki izobražuje za socialno delo, kar je določen kriterij, ki zadostuje za pristop k strokovnemu izpitu. Tožnik ima končano podiplomsko izobrazbo iz socialnega managementa, kar je več kot določa ZSV kot (minimalni) izobrazbeni pogoj, ki zadostuje izobrazbenemu kriteriju. Nedvomno visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi sodijo pod študijske programe prve stopnje - dodiplomski študijski programi, medtem ko magistrski študijski program med študijske programe druge stopnje kot podiplomski študijski program. Navedeno pomeni, da so na višji izobrazbeni stopnji kot določa kot pogoj 69. člen ZSV.

17.Tožniku, ki ima nesporno doseženo izobrazbo podiplomskega študijskega programa znanstvenega magisterija iz socialnega managmenta, torej stopenjsko višjo izobrazbo od zahtevane ni mogoče odreči pristopa k strokovnemu izpitu na področju socialnega varstva na podlagi 69. člena ZSV.

18.Tožnik je predložil tudi Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu z dne 21. 4. 2016 (Potrdilo) na podlagi 71. člena ZSV in 43. člena Pravilnika, opravljenega pred izpitno komisijo zbornice dne 15. 4. 2016, ki je predpisan za strokovne delavce na področju socialnega varstva. Potrdilo izkazuje izpolnjevanje opravljenega strokovnega izpita za strokovne delavce na področju socialnega varstva, ki ga morajo opraviti direktorji socialnovarstvenih zavodov za izpolnjevanje pogojev po 56. členu ZSV in je zapisano da velja do izteka mandata iz 56/2 člena ZSV.

19.Tožnik je opravil strokovni izpit v času veljavnosti Pravilnika o strokovnem izpitu na področju socialnega varstva3 od 23. 11. 2004 do 17. 6. 2016. ZSV in Pravilnik, ki sta veljala v času izdaje Potrdila nista omejila veljavnosti opravljenega izpita za strokovne delavce na področju socialnega varstva, kot ga omejuje že izdano Potrdilo.

20.Navedeno potrjuje tudi odgovor Ministrstva za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti, št. 41020-11/2020-21 z dne 4. 11. 2021, ki ga je predložil tožnik tožbi in je zbornici znano, saj odgovarja na vprašanje zbornice glede soglasja za zamenjavo strokovne vodje v programu Dnevni center za otroke in mladostnike. Ministrstvo je zapisalo, da veljavnost opravljenega strokovnega izpita za strokovne delavce ne more biti omejena, saj tega ZSV ne določa. Ministrstvo tudi pojasnjuje, da tožnik nikoli ni opravljal funkcije direktorja, prav tako mu veljavnost strokovnega izpita ni bila preklicana. Po ZSV se opravlja le en strokovni izpit, pri tem je upoštevalo, da gre za izobrazbo magister socialnega managementa.

21.V kolikor bi se izkazalo, da je bilo Potrdilo izdano v nasprotju s takrat veljavnim Pravilnikom, kar bi pomenilo, da ni omejeno s časom, bi tožnik zraven izobrazbenega pogoja po 69. členu ZSV tudi izpolnjeval pogoj oprave strokovnega izpita po 69. členu ZSV.

22.Sodišče je presodilo, da je toženka, ker je zmotno uporabila predpis, relevantno dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovila, kar je po 4. in 2. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 razlog za odpravo odločbe.

23.Ker je sodišče spoznalo, da na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku za izdajo upravnega akta, ne more rešiti spora, ker so v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena in da je treba pravo dejansko stanje ugotoviti v upravnem postopku, je tožbi na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo ter izpodbijano odločbo zbornice odpravilo, zadevo pa na podlagi tretjega ter v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo ta organ moral ponovno v ugotovitvenem postopku preučiti prijavo tožnika za opravljanje strokovnega izpita na področju socialnega varstva po 69. členu ZSV, pri tem ugotoviti ali je tožnik sploh dolžan ponovno opravljati izpit na podlagi 69. člena ZSV, glede na dejstvo, da Potrdilo izkazuje, da je navedeni izpit že opravil. Pri tem pa upoštevati tudi mnenje sodišča v tej sodbi, da tožnik izpolnjuje izobrazbeni pogoj po 69. členu ZSV.

Glede ničnosti akta

24.Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 37. člena ZUS-1). V primeru, da sodišče ugotovi, da so podani razlogi, zaradi katerih se upravni akt izreče za ničnega (4. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1) s sklepom izreče upravni akt za ničen. Z ugotovitvijo ničnosti se odpravijo posledice ničnega upravnega akta (68. člen ZUS-1).

25.Razloge za ničnost upravne odločbe določa 279. člen Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Tožnik v tožbi predlaga, da sodišče ugotovi ničnost izpodbijane odločbe zbornice in odločbe druge stopnje, pri tem ni izrecno navedel razloga za ničnost odločbe, vendar po mnenju sodišča smiselno uveljavlja ničnostni razlog iz 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, ki je podan le, kadar je v odločbi taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. To pomeni, da mora biti že vnaprej v zakonu posebej predpisano, da je določena nepravilnost takšne narave, da je zaradi nje odločba nična. Kršitev materialnega zakona, čeprav očitna, ne pomeni ničnostnega razloga po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, če ni zanjo v odločbi takšna posledica izrecno določena. Takšne zakonske pravne podlage za ničnost izpodbijane odločbe pa tožnik ni navedel, niti je ni našlo sodišče.

Glede spora polne jurisdikcije

26.Tožnik je predlagal odločanje sodišča v sporu polne jurisdikcije s tem, ko je v obeh podrednih tožbenih zahtevkov predlagal, da sodišče odpravi odločbo prvostopenjskega organa z ugotovitvijo, da Potrdilo izkazuje izpolnjevanje pogoja opravljenega strokovnega izpita ter zbornici naloži izdajo novega oziroma drugega Potrdila o opravljenem strokovnem izpitu, vendar za takšno sojenje niso izpolnjeni pogoji po 65. členu ZUS-1. Slednji v prvem odstavku določa, da sme sodišče upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. Prav tako tožnik ne izpodbija Potrdila, temveč odločbo zbornice.

27.Sodišče pojasnjuje, da z vidika ustavne podlage (tretji odstavek 120. člena in 157. člen Ustave) velja, naj sodišče le izjemoma odloča o stvari sami, še zlasti če sama presoja zakonitosti ne bi zadovoljila namena, zaradi katerega se ti akti preizkušajo v upravnem sporu. To izhaja tudi iz določb prvega odstavka 7. člena ZUS-1 in 65. člena tega zakona.4 Vendar za tak primer, ko bi sodno odločanje moralo nadomestiti upravno odločanje, ker bi drugačno ravnanje pomenilo nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva ali ker bi to zahtevala narava pravice ali varstvo ustavne pravice, v obravnavani zadevi ne gre. Prav tako ni podana nobena od okoliščin iz 1. in 2. točke prvega odstavka 65. člena ZUS-1.

Odločanje brez glavne obravnave

28.Sodišče v predmetni zadevi skladno s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 ni opravilo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K točki II izreka:

Odločitev o stroških postopka

29.Odločitev o zahtevku tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Ker tožeča stranka v postopku ni imela pooblaščenca, zadeva pa je bila rešena brez glavne obravnave, se ji v skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 15,00 EUR.

30.Obresti od zneska stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v zvezi s 378. členom OZ).5

-------------------------------

1Enako Kerševan E. (ur.), Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, cit. zgoraj, str. 266, točka 5. in 7.

2Tožena se sklicuje na Pravilnik veljavnem od 31. 10. 2020 do 28. 3. 2025 (Ur. list. 145/20), veljaven v času odločanja.

3Ur. list št. 120/04.

4Tako sodba Upravnega sodišča RS I U 881/2015 z dne 30. 5. 2017.

5Enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o socialnem varstvu (1992) - ZSV - člen 69

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Podobni dokumenti

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

UPRS Sodba II U 110/2024-16

ECLI:SI:UPRS:2025:II.U.110.2024.16 Upravni oddelek

Jedro

Jedro

Jedro

Izrek

Izrek

Izrek

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Zveza:

Pridruženi dokumenti:*

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Začni iskati!

Links

Kontaktiraj nas