Jedro

Ker je tožnik zahtevek za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida vložil po izteku petletnega roka iz 96. člena ZVojI, je po presoji revizijskega sodišča prvostopenjski upravni organ pravilno ugotovil, da je tožnik svojo zahtevo vložil prepozno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 5.6.2006, s katero je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Domžale z dne 19.7.2005. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ zavrnil tožnikov zahtevek za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke. Po presoji tožene stranke je bila tožnikova zahteva ob upoštevanju določbe 3. odstavka 121. člena Zakona o vojnih invalidih (ZVojI) utemeljeno zavrnjena, ker ni bila vložena v roku iz 96. člena tega zakona, to je v petih letih po domnevnem nastanku bolezni. V obravnavanem primeru po presoji sodišča prve stopnje ne pride v poštev rok iz 3. odstavka 121. člena ZVojI, na katerega se sklicuje tožena stranka v izpodbijani odločbi. Ta določba se nanaša na osebe, ki so status vojaškega mirnodobnega invalida pravočasno uveljavljale, pa ga niso mogle uveljaviti zaradi prenizkega odstotka invalidnosti. V obravnavanem primeru pa iz spisa, niti iz tožnikovih navedb ne izhaja, da je že po prejšnjih predpisih uveljavljal navedeni status, zato zanj tudi ne velja določba 3. odstavka 121. člena ZVojI. To dejstvo na odločitev v danem primeru ne bi moglo vplivati. Tudi z upoštevanjem omenjene določbe je zahtevek tožnika prepozen.

Tožnik vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi domnevne kršitve ustavne pravice do enakega obravnavanja. V pritožbi navaja, da žrtve ideološkega nasilja, političnega preganjanja morajo imeti po evropskem pravnem redu pravico do uveljavljanja statusa in nastalih posledic ne glede na kronološko ali časovno zaporedje zgodovinskih, družbenih ali socialnih okoliščin. Enaka obravnava mora omogočati vključevanje vseh državljanov in državljank, ki so oškodovani zaradi političnih in ideoloških oblik nasilja, ne glede na časovno ali kronološko vrednotenje zgodovinskih okoliščin.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da tožnikova pritožba ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po ZUS-1. Zato je pritožbo v skladu z navedeno zakonsko določbo obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo, sodba pa je postala pravnomočna s 1.1.2007. Revizija ni utemeljena.

Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno odločbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

Po presoji revizijskega sodišča je bilo v obravnavani zadevi materialno pravo pravilno uporabljeno.

Po določbi 1. odstavka 1. člena ZVojI je vojni invalid oseba, ki je v okoliščinah po tem zakonu, kot neposredno posledico teh okoliščin brez svoje krivde dobila najmanj 20 % okvaro zdravja zaradi poškodbe ali bolezni ali poslabšanja bolezni, ki jo je imela že prej, ali za katero sicer ni mogoče zanesljivo ugotoviti, da so jo povzročile te okoliščine, vendar je mogoče sklepati, da so vojne razmere znatno vplivale, da se je pojavila. Po določbi 2. odstavka istega člena tega zakona je vojni invalid vojaški vojni invalid, vojaški mirnodobni invalid in civilni invalid vojne. Po določbi 3. člena ZVojI je vojaški mirnodobni invalid oseba iz 1. odstavka 1. člena tega zakona, državljan Republike Slovenije, ki je v miru pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem vojaške dolžnosti, ali pri opravljanju dolžnosti v vojaški šoli, kjer se šola, dobil okvaro zdravja, in oseba iz 1. odstavka 1. člena tega zakona, državljan Republike Slovenije, ki je dobil okvaro zdravja v miru pri opravljanju nadomestne civilne službe. ZVojI v 1. odstavku 96. člena določa, da se zahteva za priznanje statusa vojnega invalida na podlagi okvare zdravja, ki je nastala zaradi bolezni, lahko vloži najkasneje v petih letih po domnevnem nastanku bolezni.

Kot izhaja iz predloženih spisov, je tožnik svojo zahtevo za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida vložil dne 9.5.2005 na Upravni enoti Domžale. Iz zapisnika o izjavi stranke z dne 3.6.2005 izhaja, da je tožnik služil vojaški rok v JLA od januarja 1988 do januarja 1989 na Hrvaškem. Po izjavi tožnika je bil zaradi posledic fizičnega in psihičnega nasilja med služenjem vojaškega roka hospitaliziran v bolnišnici v Zagrebu kakšen mesec. Ko je bil iz bolnišnice odpuščen, je šel nazaj v vojašnico in vojaški rok odslužil do konca. Od časa služenja vojaškega roka ima po lastni izjavi posledice na duševnem zdravju. Ker je tožnik zahtevek za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida vložil dne 9.5.2005, torej po izteku petletnega roka iz 96. člena ZVojI, je po presoji revizijskega sodišča prvostopenjski upravni organ pravilno ugotovil, da je tožnik svojo zahtevo vložil prepozno. To sta pravilno presodila tudi tožena stranka in sodišče prve stopnje. V svoji vlogi, ki je bila podlaga za odločitev prvostopenjskega upravnega organa, je tožnik uveljavljal le status vojaškega mirnodobnega invalida, kar je predmet presoje v tem upravnem sporu. Zato revizijskih ugovorov, ki se nanašajo na druge statuse, ki niso predmet tega upravnega spora, ni mogoče upoštevati. Ker je šlo za prepozno vlogo, tudi revizijski ugovori, ki se nanašajo na vsebino vloge, niso upoštevni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev revizijskega sodišča. Prepozno vlogo bi moral sicer upravni organ prve stopnje zavreči v skladu s 3. točko 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). To, da je upravni organ tožnikovo vlogo zavrnil in ne zavrgel, pa ni vplivalo na odločitev, saj bi tudi v primeru zavrženja vloge šlo za negativno odločitev zaradi prepozno podane zahteve.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo skladno z določbo 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.