Jedro

Podana je bistvena kršitev določb postopka, ker je predsednik senata, ki je odločal v obravnavanem upravnem sporu, izdal in podpisal odločbo tožene stranke, s katero je med upravnim postopkom tožena stranka odpravila sklep upravnega organa prve stopnje o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1482/98-9 z dne 3.11.1999 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo, s katero so tožeče stranke izpodbijale odločbo tožene stranke z dne 13.8.1998. Z navedeno odločbo je tožena stranka ugodila pritožbi podjetja L., d.d., L. in odpravila delno odločbo Upravne enote L., Izpostava C. z dne 11.2.1998 ter zadevo vrnila v ponoven postopek in odločanje organu prve stopnje. Prvostopni organ je z navedeno delno odločbo vrnil denacionalizacijski upravičenki, pokojni A.Č., poslovni prostor v izmeri 40 m2 v stavbi ... ter ustrezni delež na zemljišču parc. št. 28/2, vpisane v vl. št. 16 k.o. A., z vzpostavitvijo lastninske pravice in podjetju naložil, da naj preda upravičenki vrnjene nepremičnine v roku 15 dni po pravnomočnosti navedene odločbe.

Tožnika s pritožbo izpodbijata sodbo sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov 72. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS), v prvi vrsti zaradi njene domnevne pomanjkljivosti, ki naj bi bila v tem, da so tožniki v tožbi zahtevali denacionalizacijo poslovnega prostora podjetja L. in denacionalizacijo poslovnega prostora podjetja E. v L., s sodbo pa je bilo odločeno le o poslovnem prostoru podjetja L., d.d.. Sodišče naj bi s postopkom in formalnimi utemeljitvami težilo k dejanskemu zakrivanju ugotovljenih napak državnih organov, z nezakonito sodbo pa se postavlja pod vprašaj institut specializiranega sodnega varstva v upravnem sporu. Grajata stališče sodišča, da kljub ugotovljenim napakam, zaradi katerih je prišlo do nezakonitega lastninjenja, ne moreta uveljaviti svoje zakonite pravice do vrnitve denacionaliziranega premoženja v naravi. Sodišče ni opravilo glavne obravnave, grajata pa tudi pripombo sodišča, da bi tudi tožniki lahko pravočasno opozorili na storjene napake.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Po vpogledu v upravne spise je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka, na kar mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Po določbi 2. točke 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP/77), ki se na podlagi 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, je vselej podana bistvena kršitev določb postopka, če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki bi moral biti po zakonu izločen (1. do 5. točka 1. odstavka 71. člena ZPP/77). Sodnik je tedaj izločen po zakonu samem, čim se uresniči kakšen od naštetih razlogov. Zadošča torej objektivni obstoj teh razlogov.

Po določbi 5. točke 71. člena ZPP/77 sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če je v isti zadevi sodeloval pri odločbi nižjega sodišča ali drugega organa. Na podlagi podatkov v upravnih spisih je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je predsednik senata, ki je odločal v obravnavanem upravnem sporu, sodnik, ki bi moral biti izločen, saj je izdal in podpisal med upravnim postopkom odločbo tožene stranke št. ... z dne 17.9.1993, s katero je tožena stranka odpravila sklep Sekretariata za urejanje prostora Občine L. - C. z dne 3.5.1993, o zavrženju zahteve vlagateljice za izdajo začasne odredbe.

Zaradi ugotovljene bistvene kršitve postopka, ki je razlog za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, se pritožbeno sodišče ni opredelilo do pritožbenih navedb, saj bo moralo sodišče prve stopnje o zadevi ponovno odločati v drugačni sestavi.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v skladu z določbo 74. člena ZUS razveljavilo in zadevo vrnilo sodišče prve stopnje v nov postopek.