9. 7. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Ministra za pravosodje, na seji 9. julija 2009

sklenilo:

Zahteva za odločitev o sporu glede pristojnosti med Ministrom za pravosodje in Višjim sodiščem v Ljubljani se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrožno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju Okrožno sodišče) je na predlog Vrhovnega sodišča izdalo sklep za obnovo kazenskega spisa. Ker ga po opravljenem postopku ni bilo mogoče obnoviti, je sodnica predlog za obnovo spisa zavrnila, v pravnem pouku pa navedla, da bo o pritožbi odločalo Ministrstvo za pravosodje (v nadaljevanju Ministrstvo). Ministrstvo se je glede vložene pritožbe izreklo za nepristojno in jo vrnilo Okrožnemu sodišču. To jo je poslalo nazaj Ministrstvu na podlagi mnenja, da je treba v postopku obnove spisa v skladu z 257. členom Sodnega reda subsidiarno uporabiti Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ur. p. b., 126/07 in 65/08 – v nadaljevanju ZUP), pri čemer je sebe obravnavalo kot nosilca javnega pooblastila. Zato naj bi bilo v skladu z 232. členom ZUP o pritožbi pristojno odločiti Ministrstvo.

2.Ministrstvo se je ponovno izreklo za nepristojno in pritožbo poslalo v reševanje Višjemu sodišču v Ljubljani (v nadaljevanju Višje sodišče) na podlagi mnenja, da je pri določitvi drugostopenjskega organa v tem primeru treba upoštevati 104. člen Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – ur. p. b. in 45/08 – v nadaljevanju ZS), ki določa, da je za odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč s svojega območja pristojno višje sodišče. Vendar se je tudi Višje sodišče izreklo za nepristojno ter pritožbo vrnilo Ministrstvu.

3.V zahtevi za odločitev o sporu glede pristojnosti Minister navaja, da se strinja s stališčem Višjega sodišča, da gre za zadevo sodne uprave, v tej povezavi pa naj ne bi bilo mogoče upoštevati navedbe tega sodišča, da je za zadeve pravosodne uprave pristojno Ministrstvo. ZS naj bi namreč jasno ločil pravosodno in sodno upravo. Tretji odstavek 60. člena ZS naj bi sicer res določal, da se, kadar je treba v zadevi sodne uprave odločiti o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, v postopku smiselno uporabljajo določbe ZUP, če ni z ZS ali z zakonom, ki ureja sodniško službo drugače določeno. Vendar naj bi bilo prav glede na to treba upoštevati 104. člen ZS, ki naj bi v danem primeru določal pristojnost Višjega sodišča. Meritorno odločanje Ministra o pritožbi zoper sklep sodišča v zadevi sodne uprave naj bi pomenilo kršitev ustavnega načela delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave ter načela neodvisnega in nepristranskega sodišča iz prvega odstavka 23. člena Ustave in naj tudi ne bi bilo skladno s 104. in 67. členom ZS. Minister meni, da celo ob uporabi ZUP, glede na uporabljeno pravno podlago, ne bi bil pristojen za odločanje o tej pritožbi. Sodišče naj namreč ne bi bilo nosilec javnih pooblastil v smislu 121. člena Ustave oziroma 232. člena ZUP. Tudi taka razlaga naj bi bila v nasprotju z načelom delitve oblasti in z načelom neodvisnega sodišča. Meni, da primera izpred več kot desetletja, ko je Ministrstvo sprejelo pristojnost v podobnem primeru, ni utemeljeno upoštevati.

B.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.

5.Iz zahteve za odločitev o sporu glede pristojnosti izhaja, da tako Minister kot Višje sodišče zavračata pristojnost, ker imata različni stališči o položaju obeh organov v zadevah sodne uprave. Minister ocenjuje, da naj pri teh zadevah glede na ustavni načeli delitve oblasti in neodvisnega sodišča kot drugostopni organ o pritožbi odloča (višje) sodišče. Višje sodišče pa glede na izrecno določbo ZS, da se v zadevah sodne uprave, kadar se odloča o pravici in obveznosti ali pravni koristi osebe, smiselno uporabljajo določbe ZUP (tretji odstavek 60. člena ZS), meni, da naj o pritožbi odloča upravni organ, torej Minister.

6.Odločitev Okrožnega sodišča, zoper katerega je vložena pritožba, je bila izdana na podlagi drugega odstavka 257. člena Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/95, 35/98, 91/98, 22/2000, 113/2000, 62/01, 88/01, 102/01, 22/02, 15/03, 75/04, 138/04, 74/05, 5/07,82/07,16/08 in 93/08). Po tej določbi se v primeru končane zadeve spis obnovi samo s posebnim sklepom predsednika sodišča, če to zahteva stranka. Spis obnovi sodnik, ki ga določi predsednik sodišča. Če se obnavlja celotni končani spis, se vodi pod Su številko, ko je obnovjen, pa dobi prvotno označbo. Sodnica, ki je spis obnavljala, ni uspela pridobiti dovolj podatkov, da bi se ta obnovil, zato je izdala sklep, da se predlog za obnovo kazenskega spisa zavrne.

7.Iz priloženih listin izhaja, da se je obnova spisa vodila v vpisniku Okrožnega sodišča IV Kr, ki po četrti alineji 1. točke 277. člena Sodnega reda obsega razne kazenske zadeve. Vendar to ne spremeni dejstva, da gre glede na ZS[1] in Sodni red za zadevo sodne uprave. Pri obnavljanju spisa torej očitno še ne gre za sojenje, saj se zgolj vzpostavljajo pogoji, da bi do tega lahko prišlo. Zato v tem primeru ne more učinkovati 104. člen ZS, ki določa pristojnost višjega sodišča za odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč s svojega območja, kar velja v primerih izvajanja sodne oblasti, Zakon pa v okviru drugih zadev (3. točka 104. člena ZS) te pristojnosti višjega sodišča ne določa. Vendar, če se spis ne vzpostavi oziroma ne obnovi, do meritorne odločitve sodišča sploh ne more priti. Zato neobnovitev oziroma zavrnitev predloga za obnovo spisa v okviru zadev sodne uprave prav tako pomenita odločitev o pravicah posameznika. Glede na to je treba v takem primeru smiselno uporabiti ZUP.

8.Vendar pa glede na ustavno načelo delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena Ustave) Minister ne more nadzirati odločitve sodnika oziroma sodišča in zoper njo voditi postopka s pravnimi sredstvi, kar mora smiselna uporaba ZUP upoštevati. Iz ustavnosodne presoje izhaja, da je zoper akte sodne uprave mogoče vložiti tožbo v upravnem sporu (glej sklep Ustavnega sodišča št. Up-148/05 z dne 21. 4. 2005, tudi smiselno sklep št. Up-54/95 z dne 6. 10. 1995).[2] Taka ureditev velja tudi za nekatere akte na področju pravosodne uprave, ki je sicer v pristojnosti Ministrstva[3] (npr. glede prijave na prosta sodniška mesta)[4] in v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči glede aktov predsednika pristojnega okrožnega sodišča kot pristojnega organa.[5] Glede na to tudi zoper sklep sodnika o zavrnitvi predloga za obnovo spisa kot zadevi sodne uprave obstaja sodno varstvo v upravnem sporu, ne pa pritožba v upravnem postopku.

9.Na podlagi navedenega je bil v aktu sodne uprave naveden napačen pravni pouk, saj pritožba ni dovoljena. Ker dovoljeno pravno sredstvo zoper akt sodne uprave še ni bilo vloženo, tudi spor o pristojnosti še ni mogel nastopiti. Zato je Ustavno sodišče zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti med Ministrom za pravosodje in Višjim sodiščem zavrglo.

10.Glede na gornje ugotovitve Ministrstvo v zvezi z vloženo pritožbo postopa po sedmem odstavku 215. člena ZUP. Ker napačen pravni pouk po četrtem odstavku 215. člena ZUP za stranko ne more imeti škodljivih posledic, rok za vložitev tožbe zoper v upravnem sporu teče v skladu s sedmim odstavkom 215. člena ZUP.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

[1]Prvi odstavek 60. člena ZS se glasi: "V zadeve sodne uprave sodi odločanje in druga opravila, s katerimi se na podlagi zakona, sodnega reda in drugih predpisov zagotavljajo pogoji za redno izvajanje sodne oblasti."

[2]Objavljena na spletni strani Ustavnega sodišča www.us-rs.si.

[3]Glej 10. člen ZS.

[4]Glej 15. člen Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – ur. p. b. – ZSS).

[5]Glej 34. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – ur. p. b. in 23/08 – ZBPP).