Jedro

Ni mogoče šteti, da je bila pritožba vložena pravočasno, če jo je odvetnica oz. pooblaščenka tožnika poslala zadnji dan pritožbenega roka po telefaksu nepristojnemu sodišču (VDSS), le to pa je odstopilo pritožbo v reševanje pristojnem sodišču (DS v Kopru, Oddelek v Novi Gorici) po izteku pritožbenega roka, saj ni mogoče vložitve pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti pooblaščenca.

Izrek

Pritožbi se zavržeta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Tožeče stranke same trpijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe glede zahtevkov za izplačilo razlik v plači za mesece od novembra 1991 do februarja 1992 v tem delu postopek ustavilo. Odločilo je tudi, da so tožniki dolžni povrniti toženi stranki stroške umaknjenega dela tožbe in sicer vsak v znesku 2.654,80 tolarjev.

Zoper sklep so tožniki po pooblaščenki vložili dve pritožbi, ki sta sicer identični. V njih na splošno uveljavljajo vse tri pritožbene razloge, smiselno pa le pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbama ugodi, izpodbijani sklep razveljavi v celoti, stroške pritožbenega postopka pa naloži v povrnitev toženi stranki, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Pritožbi sta prepozni.

Iz pravnega pouka izpodbijanega sklepa izhaja, da je zoper ta sklep dovoljena pritožba v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka in da je pritožbo potrebno vložiti pisno v dveh izvodih na Delovno sodišče v Kopru, oddelek v Novi Gorici, o njej pa bo odločalo Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Pravni pouk je pravilen in v skladu z določbo 14. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur.l. RS št. 19/94). Takratna pooblaščenka tožnikov, A.A., je izpodbijani sklep prejela 3.11.1999, torej je rok za vložitev pritožbe potekel z 11.11.1999. Odvetnica B.B., ki jo je A.A.A. pooblastila za zastopanje 11.11.1999, je najprej (po telefaksu odvetnice C.C.) vložila pritožbo 11.11.1999 ob 23.51 uri, vendar ne na naslov Delovnega sodišča v Kopru, oddelka v Novi Gorici, temveč na naslov Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Čez približno eno uro, to je 12.11.1999 ob 00.46 uri je odvetnica B.B. po faksu poslala drugo pritožbo in sicer na naslov Delovnega sodišča v Kopru (in ne na oddelek v Novo Gorico).

Druga pritožba je očitno prepozna, saj je bila vložena oz. poslana po poteku pritožbenega roka. Prva pritožba pa je bila vložena sicer pravočasno, vendar ne na pristojno sodišče. Višje delovno in socialno sodišče jo je prejelo 11.11.1999 oz. kot je označilo v dohodni štampiljki 12.11.1999 in jo nato 15.11.1999 odstopilo v reševanje Delovnemu sodišču v Koper, oddelku v Novi Gorici. Tudi v primeru, če bi to storilo že isti dan, ko se je s to (po faksu poslano) pritožbo seznanilo, bi bil odstop te vloge opravljen že po pritožbenem roku. V takšnem primeru je potrebno upoštevati določbo 6. odst. 112. čl. ZPP, ki določa, da se v primeru, če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz 3. odst. 86. čl. oz. iz 3. odst. 78. čl. tega zakona, ali očitni pomoti vložnika.

Glede na opisan potek dogodkov v zvezi s pošiljanjem obeh pritožb, glede na jasen pravni pouk in dejstvo, da je pritožbi vložila odvetnica, ni mogoče šteti, da je bila tudi druga pritožba vložena pravočasno.

Zato se pritožbeno sodišče ni spuščalo v vsebino pritožb, temveč ju je v skladu z določbo 1. tč. 365. čl. ZPP zavrglo kot prepozni, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (344. čl. ZPP). Glede na to, da tožniki s pritožbo niso uspeli, sami trpijo tudi svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. čl. ZPP, v povezavi s 1. odst. 165. čl. ZPP).